Ko je vroče, človek ne more delati
Na to opozarjajo na Kliničnem inštitutu za medicino, dela, prometa in športa UKC Ljubljana, katerega predstojnica prof. dr. Metoda Dodič Fikfak navaja različna tveganja dela v vročini. Gre za številne poklice, zlasti gradbene in cestne delavce, vzdrževalce avtocest, policiste, tudi poštarje, kmete …
»Izpostavljeni so sončnim žarkom in UV-sevanju, opekline so lahko hude, nastopi dehidracija, še posebno pri nenadnih prehodih na visoke temperature. Ta ima lahko subakutne učinke, ki se pokažejo v enem dnevu, lahko pa povzroča kronične posledice, predvsem za osrednji živčni sistem in ledvice,« je pojasnila sogovornica in opozorila, da fizično delo nad temperaturo 24 stopinj Celzija že močno zmanjša delovno zmožnost.
Tkanine, primerne za vroče sonce
Za zaščito pred soncem in vročino ni primerna vsaka vrsta blaga in oblačila. Že stari Grki so se zavedali, da gosto tkana oblačila bolje ščitijo kožo, danes pa poznamo tudi že oblačila, ki ščitijo pred UV-žarki. A njihova učinkovitost je odvisna od različnih dejavnikov: temnejša in gosteje tkana manj prepuščajo žarke. Če oblačilo obrnete proti svetlobi in vidite skozi, bodo tudi UV-žarki zlahka dosegli vašo kožo. Za vroče dni je sicer smiselno obleči lahka oblačila, ki »dihajo«.
»Velikokrat se sprašujete, zakaj delavci ob cesti samo posedajo. Ne, niso leni, temveč v vročini ne morejo delati, to je del fiziologije. Pri temperaturi nad 26 stopinj Celzija delavcu pade koncentracija, nastopi utrujenost, izčrpanost, kognitivne motnje pa vodijo do napak in nesreč,« je ponazorila strokovnjakinja, ki se s sodelavci na inštitutu aktivno posveča ozaveščanju delavcev o varnem delu na soncu. Kampanjo so zdaj usmerili tudi k delodajalcem, ki morajo poskrbeti za ustrezno organizacijo dela in opremo delovišča, zagotoviti zaščitna oblačila in opremo ter tudi izobraževati delavce. Hkrati pozivajo pristojni ministrstvi (za zdravje in delo), da se ta problematika končno uredi s posebnim pravilnikom.
Prepoznajte znake vročinske obremenitve
Kaj se sploh dogaja v telesu, ko je izpostavljeno hudi vročini? »Najprej se pojavi pospešeno znojenje, ki pa se nato neha. Zlasti ko ne pijemo dovolj, se z dehidracijo pojavi zvonjenje v ušesih, slabša sposobnost koncentracije, negotovost, težko se je zbrati in sklepati. Možganska funkcija je lahko hudo okrnjena,« je pojasnila predstojnica. Ker je ob tem urin zelo koncentriran, vse skupaj močno vpliva na ledvice.
Ko se telo pregreva, lahko posameznik zaradi čezmernega padca krvnega tlaka omedli, dehidracijo spremljajo tudi slabost, oslabelost, bruhanje, v skrajnem primeru nastopi toplotna kap. Tedaj termoregulacijski mehanizmi v telesu prenehajo delovati, posameznik postane neodziven, odpovedovati začnejo organi. »Človek je kot računalnik programiran na določeno temperaturo, ko lahko delujejo njegov metabolizem in vsi drugi procesi. Ko pa je temperatura previsoka ali prenizka, ti mehanizmi ne delujejo več. Predstavljajte si, kako se počutite, ko imate povišano temperaturo 39, 40 stopinj Celzija. Ljudem se takrat blede, imajo privide in podobno. Tedaj je neposredno prizadet osrednji živčni sistem,« je ponazorila.
Ljudje smo si sicer različni in nekateri lažje prenašajo visoke temperature kot drugi, je pa dejstvo, da so bolj obremenjeni starejši – pri njih se težave zaradi dehidracije pokažejo veliko prej kot pri mlajših. Bolj ogroženi so seveda tudi otroci, prav tako kronični bolniki.
Se lahko na vročino privadimo?
Nenadne temperaturne spremembe so lahko še toliko bolj obremenjujoče, človeško telo namreč potrebuje čas, da se privadi na izrazit mraz ali vročino – kot pravi Metoda Dodič Fikfak, za prilagoditev potrebujemo od dva do tri tedne: »V zadnjih letih so vse pogostejši nenadni vročinski valovi, temperaturne razlike so velike, telo pa se nanje nima časa pripraviti. Njegov odziv je zato toliko slabši, posledice pa hujše. Te težave, mnogokrat v obliki kognitivnih motenj, so lahko dolgo skrite, a se z leti kopičijo.«
Koliko vode na dan?
Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda, zato že blaga dehidracija oz. zmanjšanje količine telesnih tekočin za odstotek do dva lahko bistveno okrni telesne in duševne sposobnosti. Če telo ne dobi dovolj tekočine, se zmanjša volumen krvi, kar zmanjša oskrbo tkiv (npr. možganov, mišic) s kisikom in hranili. Tako nam upade zbranost, pozornost, dehidracija lahko vpliva tudi na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Hujše izsušitve pa že lahko ogrožajo življenje.
Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo približno dva do 2,5 litra tekočine na dan (od tega se v povprečju od 0,8 do liter zaužije s hrano, približno 1,5 litra s pitjem), otroci pa naj bi zaužili nekoliko manj (npr. malo manj kot liter pri petih letih, pri 15 letih pa je priporočena količina tekočine, ki jo zaužijejo s pitjem, že skoraj enaka kot pri odraslih – navedene vrednosti so orientacijske). Mladostnik potrebuje približno 1,5 litra tekočine na dan.
Dejstvo je, da bomo zaradi podnebnih sprememb tudi v prihodnje izpostavljeni mnogim temperaturnih obremenitvam, zato je nujno, da se bolj zavedamo nevarnosti sonca in vročine. Predstojnica inštituta za medicino, dela, prometa in športa ve, da to ne bo preprost proces, saj so nekatere stvari – denimo to, da se v vročini razgalimo, namesto da bi skrili kožo – del naše kulture. Bi pa bilo smiselno, da bi se vročinskim obremenitvam bolj posvetili tudi pri načrtovanju zlasti mestne infrastrukture – več zelenja, več parkov in t. i. hladni otoki, kjer bi posameznik sredi poletnega mestnega pekla lažje zadihal.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
