Ko možgane zajame megla

Utrujenost, preštevilne obveznosti, neprespanost, skrbi, bolezen: vse to lahko vpliva na našo zbranost, miselno sposobnost, delovno učinkovitost. A težave so običajno prehodne oziroma izzvenijo, ko ugotovimo in odpravimo krivca. Kaj pa če ne minejo oziroma nas pestijo tedne, celo mesece? Ali pa če znakov izboljšanja sploh ni na obzorju? Takšne tegobe so žal nov del vsakdanjika številnih prebolevnikov covida-19, ki pogosto tožijo, da imajo v glavi meglo.
 

Ne deluje zgolj na dihala

In tako se je možganska megla uveljavila kot izraz za pokovidni sindrom, za katerega je značilen občuten upad kognitivnih funkcij. O dolgotrajnih posledicah covida-19 opozarjajo zdravstveni strokovnjaki več področij, utrujenost denimo lahko traja še mesece, pojavijo se šibkost v mišicah, bolečina v sklepih, težave s spanjem, glavobol, občutek tiščanja na prsnico in prehiter srčni utrip, kašljanje, težave s strjevanjem krvi, izpadanje las, neješčnost, težave pri požiranju, pri številnih sta izrazita tudi upad miselnih sposobnosti ter slabši spomin, zato se znanost intenzivno ukvarja ravno z vplivom okužbe na možgane. Več kot očitno namreč je, da njegovo delovanje ni omejeno zgolj na dihala.

»Kako točno virus SARS-CoV-2 ali njegovi delci prodrejo v možgane, še ni povsem jasno. Poti je več. Virus lahko na primer vstopi v možgane prek vohalnega sistema,« razlaga prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., iz Enote za psihogeriatrijo, UKC Maribor, in pojasnjuje, da zato ni presenetljivo, da je eden od prvih simptomov prav izguba vonja. Raziskave kažejo, da lahko virus SARS-CoV-2 vstopi v osrednje živčevje in tako pomeni nevarnost za okužbo možganov. O prizadetosti osrednjega živčevja poročajo pri približno 25 odstotkih bolnikov s covidom-19. Virus lahko prek različnih mehanizmov vpliva tudi na slabšo prekrvitev možganov, zaradi česar je slabša njihova oskrba s kisikom. Povečata se tveganje za upad miselnih sposobnosti in razvoj demence.


»Že po blagi okužbi se možgani postarajo za več let. Bolniki z demenco, ki so izjemno ranljiva skupina, so dovzetnejši za okužbo, resnejše pa so tudi njene posledice,« opozarja prim. Muršec, dr. med., spec. psih. Dodaja, da še ni povsem jasno, ali je SARS-CoV-2 vzročni dejavnik za demenco, je pa dokazano, da sta okužba prek intenzivne vnetne reakcije in socialna izoliranost pomembna dejavnika tveganja za napredovanje demence: »Nedavno so raziskovalci na oxfordski univerzi na podlagi preiskave MRI pri bolnikih pred okužbo in po njej prišli do zanimivih ugotovitev in dokazali spremembe v delih možganov, ki so odgovorni za vonj, okus, čustva in kognitivne funkcije, predvsem spomin. Razlogi so številni, najverjetnejši pa so slabša oskrba s kisikom med prebolevanjem okužbe in povišani vnetni faktorji. V klinični praksi bolniki opažajo tudi nezbranost, težave pri orientaciji, osredotočenosti, kratkoročnem spominu, presojanju, razmišljanju ali sposobnosti odločanja ter učenja novega.«
 

Zaposlimo možgane

Za okužbo in zaplete v osrednjem živčevju naj bi bili dovzetnejši kadilci in posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom. Pokovidni sindrom ima približno tretjina prebolevnikov. Razvije se lahko tako po blagi obliki bolezni kot pri bolnikih, ki so se zdravili v bolnišnici. Pri teh se pojavi v približno 85 odstotkih primerov. »Skrb za možgane je potrebna ves čas, še posebno pa po okužbi s tako nepredvidljivo boleznijo, kot je covid-19,« opozarja prim. Muršec, dr. med., spec. psih.

»Smo socialna bitja in ne moremo živeti zgolj sami s seboj. Pandemija je jasno pokazala, kam vodi socialna izoliranost. Z ustrezno prilagojenim ravnanjem lahko zavarujemo sebe in ljudi okrog nas ter omogočimo druženje, ki je tudi pogoj za vitalen um. Naredimo pa lahko še mnogo več.« Za možgane je treba vseskozi skrbeti z zdravim življenjskim slogom, da preprečimo upad zbranosti, slabše pomnjenje in koncentracijo, pozabljivost itn. Opustimo alkohol, tobak in druge škodljive substance. Prizadevamo si za kakovosten spanec vsako noč. Vzemimo si čas za prijatelje, druženje, kulturne dejavnosti, raziskovanje narave. Možgane kar se da pogosto zaposlujemo z branjem, reševanjem križank, družabnimi igrami, poslušanjem glasbe.



Živila, bogata z antioksidanti, naj bodo na jedilniku vsak dan, redno se gibamo in sproščamo. Antioksidativno deluje tudi izvleček listov ginka bilobe, ki s svojimi učinkovinami izboljšuje prekrvitev in oskrbo možganov s kisikom ter pozitivno vpliva na možganske celice in izboljšanje kognitivnih funkcij, kar je nedvomno dragocena podpora po prebolelem covidu-19.