DOBRO JE VEDETI

Ko nas zagrabi bolečina

Išias bolj ogroža posameznike s čezmerno telesno težo in tiste, ki se ne gibajo redno, kadilce, sladkorne bolnike in osebe, ki nepravilno dvigujejo težka bremena.
Fotografija: Bolečina se navadno širi iz ledvenega dela hrbtenice v nogo, nižje od kolena. FOTO: Microgen/Getty Images
Odpri galerijo
Bolečina se navadno širi iz ledvenega dela hrbtenice v nogo, nižje od kolena. FOTO: Microgen/Getty Images

Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju spopade z bolečino v hrbtu, ki je tudi eden najpogostejših vzrokov za obisk pri zdravniku. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so kostno-mišična obolenja poglavitni razlog za bolniško odsotnost, dolgotrajno odsotnost z dela in delovno invalidnost.

Med pogostimi težavami je tudi išias, ki lahko doleti vsakogar in v vsakem starostnem obdobju, največkrat pa se pojavi po 30. letu. Ishiadični živec, sestavljen iz petih ali šestih hrbteničnih živcev, ki se na koncu hrbteničnega kanala združijo v en živec za oživčenje spodnjega uda, je najdaljši živec v telesu.

Sedeče delo je velik dejavnik tveganja. FOTO: Andrii Borodai/Getty Images
Sedeče delo je velik dejavnik tveganja. FOTO: Andrii Borodai/Getty Images

Če katera od medvretenčnih ploščic v hrbtenici stisne enega od spodnjih hrbteničnih živcev, to občutimo kot preneseno bolečino po celotni nogi oziroma govorimo o išiasu. Bolečina se navadno širi iz ledvenega dela v nogo, nižje od kolena, pogosto pa jo spremlja mravljinčenje ali odrevenelost v stopalu in goleni.

Ne dvigujmo bremen

Vzroki za išias so različni, dejavnik tveganja je lahko tudi dednost oziroma genetsko slabša kakovost vezivnih tkiv, bolečina pa je pogosto posledica starostnih degenerativnih sprememb na malih sklepih ob vretencih in obrabe. Krivi so lahko tudi zdrs vretenca, okvare živca zaradi poškodb, bolezni ali tumorjev in utesnitev ishiadičnega živca ob mišici piriformis, najbolj površinski mišici skupine globokih glutealnih mišic. Za išias so bolj dovzetni tudi posamezniki s čezmerno telesno težo, tisti, ki se ne gibajo redno, kadilci, sladkorni bolniki in osebe, ki nepravilno dvigujejo težka bremena.

Če je bolečina zelo huda, izgubimo moč v nogi, ne zmoremo hoditi po prstih ali petah, je takojšen obisk zdravnika nujen. FOTO: Anut21ng/Getty Images
Če je bolečina zelo huda, izgubimo moč v nogi, ne zmoremo hoditi po prstih ali petah, je takojšen obisk zdravnika nujen. FOTO: Anut21ng/Getty Images
Nujna je redna rekreacija z razgibavanjem. FOTO: Prostock-studio/Getty Images
Nujna je redna rekreacija z razgibavanjem. FOTO: Prostock-studio/Getty Images

In kaj storiti, ko nas zagrabi neusmiljena bolečina? Prva pomoč so lahko protibolečinske tablete, vsekakor pa se izogibamo telesni dejavnosti, ki nam krepi bolečino, kot so dvigovanje bremen, prisilna drža, upogibanje, in počivamo. Če je bolečina zelo huda, izgubimo moč v nogi, ne zmoremo hoditi po prstih ali petah, imamo težave z odvajanjem blata in vode, je takojšen obisk zdravnika nujen, pa tudi ob blagih težavah se je smiselno posvetovati s strokovnjakom glede preventive in ustreznega ukrepanja. Zdrav življenjski slog je vedno dobrodošel, predvsem redna rekreacija z razgibavanjem, sploh če je služba sedeče narave, in nadzor nad telesno težo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij