Ko trave cvetijo, alergije pestijo
Zaradi obilja vlage je letošnji razvoj trav zelo intenziven. V zadnjih dneh so travne bilke marsikje že končale pod kosilnico. Kmetje hitijo s košnjo in poskušajo za to opravilo izkoristiti redka okna suhega vremena, saj je optimalen čas košnje nujen tudi za dobro kakovost krme.
Travno rušo sestavljajo trave, detelje in zeli, količina vsake od teh pa daje travni ruši številne svojstvene lastnosti. Botanična sestava travne ruše rastline oblikuje v bolj ali manj gost sklop trave, delež neporasle površine predstavlja od 5 do 15 odstotkov. V slabših rastnih razmerah je število različnih rastlin večje. Razlikujejo se tudi po številu vrst, tako je na ekstenzivnih pašnikih zastopanih celo več kot tisoč različnih vrst rastlin, na povprečnih pašnikih samo nekaj sto; na intenzivnih pa še manj, in sicer le okoli sto vrst rastlin.
Prav vremenske razmere so tiste, ki tako zelo močno vplivajo na razvoj travne ruše; na začetno fazo bilčenja vplivata temperatura in dolžina dneva. Traja od 10 do 20 dni. Tedaj ima trava največjo hranilno vrednost. Stebla nosijo cvetove ali pa ima trava zgolj vegetativna stebla. Po bilčenju se začne latenje, to je generativna razvojna faza, ko nastajajo socvetja. Trava tedaj doseže višek svoje kakovosti in med latenjem je res že skrajni čas za košnjo.
Latenju sledi cvetenje. Trave so tujeprašnice, oploditev pa je najuspešnejša med sedmo in deseto uro dopoldne.
Alergija na trave se pojavi ob vdihu njihovega cvetnega prahu. V dihalnih poteh ali očeh povzroča alergijsko reakcijo. Cvetni prah trav je prisoten po vsej Sloveniji.
Vrstni red cvetenja trav
Trave imajo tudi vrstni red cvetenja, saj ne cvetijo vse hkrati. Med prvimi cveti lisičji rep, sledijo visoka pahovka, zlati ovsenec, pasja trava, travniška latovka, travniška in rdeča bilnica ter mačji rep. V fenološki fazi cvetenja vsebuje trava največ celuloze, zato daje revno in slabo prebavljivo krmo. Fenološka faza zorenja trave se začne z oprašitvijo cveta in traja do izpada semena: v tem obdobju je trava brez hranilne vrednosti.
Optimalni čas košnje je v času latenja. Konec latenja se običajno določi tudi na tak način, da regrat v tem času že formira lučke. Z zgodnjo in pravočasno košnjo vplivamo na hranilno vrednost travne ruše kakor tudi na ohranjanje hranil, ki so prisotna v rastlinah. Mlajše so rastline, večja je vsebnost beljakovin, medtem ko skupna energetska vrednost krme s samo rastjo trave še nekaj časa narašča. V kasnejšem obdobju se tako prebavljivost zmanjšuje tudi zaradi povečane vsebnosti lignina. Trave naj bodo zato ob košnji v fazi začetka latenja, če pa je prisotno mnogo detelj, tedaj lahko s košnjo – do brstenja detelj – še majčkeno počakamo. Zgodnja prva košnja zagotavlja tudi temelje za visoko kakovost vseh naslednjih košenj.
Težave prinašajo cvetovi
Vremenske razmere pa so bile v zadnjih dneh ugodne tudi za sproščanje cvetnega prahu trav. Obremenitev s cvetnim prahom je bila po podatkih biometeorološke napovedi visoka. Še vedno je prisoten cvetni prah divjega kostanja, bezga, kaline, oreha, bukve in iglavcev, predvsem bora.
100 vrst rastlin je na intenzivnih pašnikih.
Alergija na trave je precej pogosta in povzroča precej težav. Pomeni, da je oseba preobčutljiva za snovi, s katerimi večina ljudi nima nobenih težav. Alergija na trave pa se pojavi, denimo, ob vdihu cvetnega prahu določenih sort. Cvetni prah v dihalnih poteh ali očeh povzroči alergijsko reakcijo. Da ne bo pomote: cvetni prah trav je prisoten po vsej Sloveniji! V zadnjih letih se pojavlja že zelo zgodaj: v Primorju marca, v nižinah celinskega dela Slovenije pa konec aprila. Sezona se zaključi šele avgusta, v Primorju septembra.
Znaki alergije so vnetje nosne sluznice, srbenje v nosu in žrelu, kihanje ter smrkanje, pogosto tudi zamašenost nosu. Izjemno pogost simptom alergije na trave je alergijsko vnetje oči, obenem pa jo spremlja splošno slabo počutje.
Zgodnja prva košnja zagotavlja temelje tudi za visoko kakovost vseh naslednjih košenj.
