Ko vas nekdo namerno užali, je najbolje, da se odzovete tako
Filozof Platon je verjel, da je treba na žalitev odgovoriti. Menil je, da se je treba maščevati v obliki kratke zajedljive pripombe – vrzi nazaj kamen, ki je bil vržen vate. Pravi govornik bi moral po njegovem mnenju imeti sposobnost, da kratko in smrtonosno odgovori tistim, ki so se ga drznili užaliti, brez usmiljenja.
Winston Churchill je bil duhovit človek, ki je rad velikokrat pregloboko pogledal v kozarček. Gospe, ki mu je dejala, da je pijanec, je zabrusil: »Danes sem pijan, gospa, jutri bom trezen, vi pa boste še vedno grdi.«
Številne velike ljudi so prizadele nepremišljene izjave posameznikov. Neki pisatelj je Antonu Pavloviču Čehovu rekel, da bo umrl pijan pod ograjo. Aleksandru Sergejeviču Puškinu so dejali, da bi njegovega dedka lahko mornar kupil že samo s steklenico ruma. Thomasu Alvi Edisonu so govorili, da spada v norišnico. O veličastni operni pevki Marii Callas je neki novinar zapisal, da je imela »noge kot slon« ... Vsi so bili na neki točki v življenju užaljeni, prizadeti. In niso bili vedno sposobni poslušati Platonovega nasveta in na žalitev odgovoriti s kratko zajedljivo pripombo. Njihovo življenje je odgovorilo namesto njih. Ti ljudje so namreč kljub ostrim in žaljivim besedam posameznikov postali večni, pišejo na stil.kurir.rs.
Na žalitev se je še najbolje odzval slavni pianist Liberace. O njem so napisali podel, ponižujoč članek. Nato so si drznili ga poklicati in vprašati: »Ste prebrali?« Želeli so uživati v odzivu, pianist pa je odlično odgovoril: »Da, prebral sem. Kričal sem od smeha, ko sem šel v banko in dvignil svoj veliki honorar.«
To je najboljši odgovor na žalitev. Žalijo namreč samo ljubosumni in nenadarjeni ljudje. In ni jih treba žaliti nazaj, življenje jim bo izstavilo vse račune.
