Ko zadiši po krvavicah
Slastne klobase so nepogrešljiv del zimskega jedilnika; pečemo jih v pečici ali ponvi na štedilniku, najboljše so s hrustljavo skorjo.
Odpri galerijo
Krvavice so sveže klobase, pripravljene iz kaše, običajno ajdove, zmešane z rižem, ter mlete ali narezane drobovine in mesa s svinjske glave. V prave dodajo še začimbe in kri, lahko pa so tudi brez tega dodatka. Kaša in riž sta že kuhana, prav tako so kuhane oziroma obarjene mesne sestavine. Maso mesar napolni v svinjska ali goveja čreva in oblikuje klobase v parih, ki jih zašpili z zobotrebci oziroma debelejšimi špilami.
Čeprav si Slovenci krvavice kar malce lastimo kot nacionalno jed, pa jih pripravljajo tudi drugje po svetu, z nekaterimi razlikami seveda. Ne nazadnje imajo že pri nas po različnih pokrajinah svoje posebnosti. Poglejmo najprej na tuje – na Škotskem tradicionalno nacionalno jed, ki jo pripravijo iz želodcev, napolnjenih z mešanico ovčje drobovine, čebule, kosmičev, krvi in začimb, imenujejo haggis. V nasprotju z njimi so naše klobase narejene iz svinjske drobovine in krvi. Sicer pa bi pri nas lahko rekli, kolikor mesarjev, toliko receptov za krvavice. Na Dolenjskem denimo vanje obvezno dodajajo riž in je kaše manj, medtem ko ponekod na Štajerskem še lahko dobimo prave kašnice, tako kot nekoč, ko riža še ni bilo na voljo v vsaki trgovini. Krvavice oziroma kašnice so lahko brez dodane krvi, lahko pa tudi iz druge kaše, ne le ajdove. Imenitne in prav posebne so iz prosene kaše, saj so rahlo sladkastega okusa in rumenkaste barve. Stari mesarji so po večini kri dodajali le v klobase iz ajdove kaše.
No, danes tudi štajerskim krvavicam praviloma dodajajo riž, kakor so se pač navadili potrošniki. Za tiste, ki bi se jih morda lotili sami, še povejmo, da se morajo sveže pripravljene krvavice na hitro skuhati oziroma obariti, potem so pripravljene za pečenje.
Če imamo dobrega mesarja oziroma dobavitelja ali celo možnost nakupa pri preverjenem kmetu, krvavice brez pomisleka kupimo za zalogo. Lahko jih zamrznemo in pustimo v zamrzovalniku nekaj mesecev, najbolje pa bo, da jih porabimo do pomladi. Zamrznemo vsako posebej in jih potem damo v skupno vrečko, tako se ne bodo med seboj sprijele in jih bomo lahko jemali ven, kolikor jih potrebujemo. Krvavice običajno pečemo v pečici, lahko pa tudi v ponvi na štedilniku.
Krvavica je jed iz pečene krvi in kaše ter riža z dodatki.
Čeprav si Slovenci krvavice kar malce lastimo kot nacionalno jed, pa jih pripravljajo tudi drugje po svetu, z nekaterimi razlikami seveda. Ne nazadnje imajo že pri nas po različnih pokrajinah svoje posebnosti. Poglejmo najprej na tuje – na Škotskem tradicionalno nacionalno jed, ki jo pripravijo iz želodcev, napolnjenih z mešanico ovčje drobovine, čebule, kosmičev, krvi in začimb, imenujejo haggis. V nasprotju z njimi so naše klobase narejene iz svinjske drobovine in krvi. Sicer pa bi pri nas lahko rekli, kolikor mesarjev, toliko receptov za krvavice. Na Dolenjskem denimo vanje obvezno dodajajo riž in je kaše manj, medtem ko ponekod na Štajerskem še lahko dobimo prave kašnice, tako kot nekoč, ko riža še ni bilo na voljo v vsaki trgovini. Krvavice oziroma kašnice so lahko brez dodane krvi, lahko pa tudi iz druge kaše, ne le ajdove. Imenitne in prav posebne so iz prosene kaše, saj so rahlo sladkastega okusa in rumenkaste barve. Stari mesarji so po večini kri dodajali le v klobase iz ajdove kaše.
No, danes tudi štajerskim krvavicam praviloma dodajajo riž, kakor so se pač navadili potrošniki. Za tiste, ki bi se jih morda lotili sami, še povejmo, da se morajo sveže pripravljene krvavice na hitro skuhati oziroma obariti, potem so pripravljene za pečenje.
Če imamo dobrega mesarja oziroma dobavitelja ali celo možnost nakupa pri preverjenem kmetu, krvavice brez pomisleka kupimo za zalogo. Lahko jih zamrznemo in pustimo v zamrzovalniku nekaj mesecev, najbolje pa bo, da jih porabimo do pomladi. Zamrznemo vsako posebej in jih potem damo v skupno vrečko, tako se ne bodo med seboj sprijele in jih bomo lahko jemali ven, kolikor jih potrebujemo. Krvavice običajno pečemo v pečici, lahko pa tudi v ponvi na štedilniku.