Ko zagrabi išias

Išias je dobil ime po najdaljšem in najdebelejšem živcu v telesu – ishiadičnem živcu. Imamo dva ishiadična živca, ki izvirata iz leve in desne strani spodnjega dela hrbtenjače ter potekata navzdol v obe nogi, kjer se razcepita na več vej, ki se nadaljujejo proti stopalu in nožnim prstom. Kadar pride do stiskanja, draženja, poškodbe ali vnetja tega živca, se lahko pojavijo različni bolezenski znaki, običajno bolečine, ki jih z eno besedo poimenujemo išias.

Kaj privede do išiasa

Strokovnjaki pravijo, da išias najpogosteje nastane zaradi pritiska na ishiadični živec. Vzroki so lahko hernija diska oz. medvretenčnih ploščic, vnetje, tumor ali degenerativne spremembe v hrbtenici, kot so kostni izrastki ali zoženje hrbteničnega kanala (spinalna stenoza). Med druge vzroke medicina uvršča spondilolistezo (zdrs vretenca v smeri naprej), okvare živca zaradi poškodb, tumorje ali bolezni (npr. diabetesa) ter piriformni sindrom (prizadetost piriformne mišice, ki leži pod veliko zadnjično mišico in lahko vpliva na bližnji ishiatični živec). Na stanje vplivajo tudi dejavniki, kot so slaba drža, pomanjkanje telesne aktivnosti in čezmerna obremenitev hrbtenice. Dodajmo še, da so k išiasu bolj nagnjeni posamezniki, ki so imeli poškodbe hrbta, bolniki z osteoartritisom in nosečnice – pri zadnjih je vzrok poleg povečane telesne mase tudi v hormonskih spremembah, ki povzročijo rahljanje ligamentov, katerih naloga sta stabilizacija in varovanje hrbtenice.

Prvi simptomi

Prvi znak, ki kaže na išias, je bolečina, ki seva iz spodnjega dela hrbta proti zadnjici in zadnjemu delu stegna in meč, lahko pa se nadaljuje do stopala. Njena intenzivnost in trajanje sta povezana z vzrokom za nastanek. Bolečina je lahko stalna ali pa smo priča menjavi obdobja bolečine in olajšanja. Kot pravijo zdravniki, jo nekateri pacienti opisujejo kot ostro, pekočo, sunkovito, trgajočo ali zbadajočo, pri čemer jo lahko spremljajo tudi mravljinčenje, omrtvičenost in mišična oslabelost prizadete okončine. Bolečina v nogi je običajno močnejša od tiste v hrbtu in postane izrazitejša med gibanjem, predvsem ob nenadnih sunkovitih gibih, npr. med kašljem, kihanjem, vstajanjem, ter pri dolgotrajnem stanju ali sedenju. Običajno je prizadeta le ena stran telesa. Išias se lahko pojavi nenadoma (npr. zaradi hernije diska) ali se razvija postopoma (npr. zaradi osteoartritisa).

Kdaj poiščemo zdravniško pomoč

Ortopedi pravijo, da obisk zdravnika zaradi išiasa ni vedno nujen, saj v okoli 80 odstotkih primerov sam od sebe izzveni v približno štirih do šestih tednih. Kadar bolečine niso prehude, si lahko pomagamo kar sami s protibolečinskimi zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. V tistem času pa ne izvajamo aktivnosti, ki bi stanje poslabšale. Tako se ne prepogibamo, sklanjamo, ne vztrajamo v prisilni drži in ne dvigujemo bremen. Dodajmo, da kakšen dan počitka lahko olajša hudo bolečino, dlje trajajoče mirovanje pa težave dodatno poslabša. Ortopedi zato svetujejo, da kljub bolečini ostanemo aktivni, kolikor je mogoče. Gibanje nam ne bo škodovalo, temveč bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju, izogibajmo se le tistim gibom, ki okrepijo bolečino.

Če pa so bolečine hujše, je obisk zdravnika priporočen. To še zlasti velja, če opazimo motnje pri odvajanju vode in blata – v teh primerih moramo takoj poiskati zdravniško pomoč.

Pomoč izkušenega maserja je pri išiasu dobrodošla. FOTO: Depositphotos

Pristopi k zdravljenju

Najpomembnejši pri obvladovanju išiasa je celostni pristop, ki vključuje tako uradno medicino kot druge metode. Uradna medicina ponuja različne možnosti zdravljenja, od zdravil za lajšanje bolečin do fizikalne terapije in nazadnje kirurškega posega, če so simptomi hudi ali dlje trajajo.

V prvih nekaj dneh na prizadeto mesto večkrat na dan za 20 minut položimo hladen obkladek, s čimer bomo ublažili bolečino in oteklino. Po nekaj dneh hladni obkladek zamenjamo s toplim. V nadaljevanju lahko izmenično uporabljamo hladne in tople obkladke, če čutimo, da nam pomagajo. Kot že zapisano, bodo v pomoč tudi protibolečinski geli, kreme in tablete, ki jih dobimo brez recepta v lekarni.

Če se stanje kljub navedenim ukrepom več tednov ne izboljša in se celo slabša, se odpravimo k osebnemu zdravniku. Ta nam bo morda predpisal močnejša protibolečinska in protivnetna zdravila ali mišične relaksante, lahko pa nam kombinacijo lokalnega anestetika in protivnetne učinkovine injicira neposredno v prizadeti predel. Pogosto bo svetoval tudi fizioterapijo.

Pri težavah, ki dlje vztrajajo, nas bo napotil k ortopedu in na preiskavo z magnetno resonanco, kar bo odkrilo morebitne druge vzroke bolečin.

Poleg tradicionalnih pristopov k zdravljenju išiasa obstajajo tudi alternativne terapije, kot so električna stimulacija živcev (TENS), masaža, akupunktura, kiropraktika in druge tehnike. Kadar nobena druga metoda ni učinkovita in bolečina ne pojenja več mesecev, preostane še možnost operacije, med katero se odstrani kostni izrastek ali del medvretenčne ploščice, ki pritiska na živec. Gre za poseg, po katerem bolnik hitro okreva in se lahko kmalu vrne k svojim običajnim dejavnostim.

Lahko ga preprečimo

Preventiva ima tudi v tem primeru ključno vlogo. Redna telesna aktivnost, vzdrževanje zdrave telesne mase, pravilna drža pri sedenju in dvigovanju ter izogibanje čezmernim obremenitvam hrbtenice so pomembni dejavniki za preprečevanje nastanka oziroma obvladovanje išiasa.

Da vas ne bi (znova) prizadel, je pomembno, da ste telesno aktivni in redno izvajate vaje za hrbtenico oziroma obhrbtenično mišičje ter pazite, da ju ne preobremenjujete. Gibanje hrbtenico krepi, kosti razteza, maže in hrani. Redna vadba ne krepi le mišic, temveč tudi kosti, pomaga odpraviti bolečine in celo okvare v hrbtenici.

A kljub vsemu pazljivo. Vsako gibanje namreč ni koristno, opozarja stroka. Po mnenju ortopedov je najboljše raznoliko gibanje, kot so hoja, tek in tek na smučeh, plavanje in kolesarjenje. Športi z večjo enostransko obremenitvijo, kot so tenis, košarka, golf, so brez primerne telesne pripravljenosti in ogrevanja za hrbtenico lahko škodljivi.