Ko želodec protestira: pogosto je krivo napačno kombiniranje različnih vrst hrane
Pri kakršnih koli težavah z želodcem in tudi s prebavo je prvi korak k izboljšanju sprememba prehranskih navad. Splošno pa velja, da se morajo ljudje, ki so nagnjeni k želodčnim težavam, izogibati premastnim in presladkim živilom, kofeinu in alkoholu. Velja tudi zlato pravilo prehranjevanja, ki pravi, da moramo jesti takrat, ko smo lačni, in užiti raznovrstne in uravnotežene obroke, ki si jih pripravimo sami; obroki naj bodo manjši, jemo večkrat na dan.
Razdraženemu želodcu pomagajo kamilica, melisa, baldrijan in poprova meta.
Želodec je votel mišični organ, ki se polni s hrano, in za njegovo normalno delovanje je ključnega pomena ravnotežje med agresivnimi in obrambnimi dejavniki želodčne sluznice. Znanih je več želodčnih težav, kot so na primer kislo spahovanje, slabost in bruhanje, želodčni krči, zgaga ter slaba prebava. Med bolj kompleksne in pogoste spadajo akutno vnetje želodčne sluznice ali gastritis, kronično vnetje želodčne sluznice ali kronični gastritis in želodčna razjeda ali ulkus.
Ni vedno kriva hrana
Največkrat je krivo nepravilno prehranjevanje, torej napačna sestava in kombiniranje različnih vrst hrane. To je opazno predvsem pri ljudeh, ki so tudi sicer bolj občutljivi in jih hitro zmoti zgaga. Po navadi se takrat želodec burno odzove. Zdravniki svetujejo, da se je treba odpovedati preveč začinjeni hrani in različnim sadnim kislinam, kamor spadajo različni sadni sokovi in sadni čaji.
Naučiti se moramo obvladovati vsakodnevne obremenitve.
So pa težave velikokrat povezane tudi s psihofizičnimi obremenitvami in stresom. Velikokrat so vsi napori za zdravo življenje in prehrano zaman, če se ne naučimo obvladovati tudi vsakodnevnih obremenitev in stresnih situacij. Prav tako igrajo pomembno vlogo zdravila, na primer acetilsalicilna kislina, vitamin C in zdravila proti revmi. Zlasti pri mlajših ljudeh je treba biti pozoren na prehransko alergijo ali prikrito celiakijo.
Okužba z bakterijo
Velikokrat lahko težave v želodcu povzroča okužba z bakterijo Helicobacter pylori, s katero je po nekaterih podatkih okuženih več kot 60 odstotkov prebivalstva. Okužba je kronična in jo je treba ustrezno zdraviti. Bakterija je tudi glavna povzročiteljica peptične razjede želodca in dvanajstnika ter sodeluje pri nastanku želodčnega raka. V Sloveniji je rak želodca po pojavnosti šesti najpogostejši maligni tumor in se pogosteje pojavlja pri moških.
Pri nas zboli približno 420 ljudi na leto. Pojavnost raka spodnjega dela želodca se po svetu in pri nas zmanjšuje, narašča pa pojavnost raka zgornjega dela želodca, kjer ta prehaja v požiralnik. Bolezen še vedno spada med najpogostejše vzroke smrti zaradi raka, razlog visoke smrtnosti pa je predvsem pozno odkrita bolezen. Zato je cilj zgodnje odkrivanje raka želodca in po možnosti operativno zdravljenje. Če ste zaskrbljeni, da ste okuženi z bakterijo ali da spadate v skupino z višjim tveganje za razvoj raka želodca, vsekakor obiščite zdravnika, svetujejo gastroenterologi.
