Ko zorijo češnje
Najbolj priljubljene so hrustavke; nabiramo le zrele plodove, presežek predelamo v shranke za ozimnico.
Odpri galerijo
Najboljše so sveže obrane. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Konec maja so začele zoreti češnje, ki jih bomo zobali še ves junij. Če se ozremo po starejših vrtovih, skoraj na vsakem opazimo kakšno drevo, ki je v tem času polno svetlečih rdečih drobnih sadežev. Kdor nima te sreče in lastnega drevesa, se mora zadovoljiti s kupljenimi, na tržnicah in v trgovinah so že na prodaj, pa tudi od cestah jih ponujajo. Prve so zorele na Briškem in Primorskem, zdaj pa so pordela tudi drevesa na celini. Poleg gojenih lahko tudi pri nas v naravi najdemo divje češnje, ki so izjemno okusne, imajo pa zelo drobne plodove, tako da jih je prav sitno obirati. Gojena češnja je zelo razširjena, največje pridelovalke so Turčija, ZDA, Iran, Italija in Rusija. Kot zanimivost povejmo, da srednje veliko drevo obrodi okoli 7000 plodov. Med številnimi sortami je pri nas najbolj priljubljena hrustavka, ki ima sladko in čvrsto meso.
Češnje niso le okusne, temveč tudi zdrave, zato jih je priporočljivo uživati tudi za dobro počutje. Ljubitelji čudovitih, sočnih in sladkih sadežev bodo izkoristili priložnost in se jih v tem času dodobra najedli, saj vemo, da so najboljše sveže. Če jih imamo preveč, jih lahko tudi zamrznemo ali iz njih skuhamo kompot in ga vložimo v kozarce ter spravimo za ozimnico. Uporabljamo jih tudi za pripravo različnih sladic, odlične so češnjeve pite, zavitki, kolači, če imamo čas in voljo, pripravimo češnjevo marmelado. Zelo dobra je tudi mešana marmelada, češnje kombiniramo recimo z jagodami, malinami in ribezom. Iz češenj (ali pa v kombinaciji z drugim sadjem) skuhamo sok ali sirup, ki ga bomo mešali z vodo, lahko pa jih namočimo v žganje in pripravimo sladki liker.
Ne glede na to, kaj bomo iz njih pripravili, uporabimo zmeraj le zelo zrele in zdrave sadeže. Če so le rahlo nagnite, pa nam jih je kljub temu škoda zavreči, jih obrežemo. Sveže češnje lahko hranimo v hladilniku, vendar ne več kot nekaj dni, če so zaradi dežja popokane, pa jih zaužijmo oziroma predelajmo takoj. V večini receptov najdemo izkoščičene češnje, to opravilo je lahko precej mukotrpno. Če imamo večje količine, si omislimo izkoščičevalnik, preprost, a učinkovit ročni aparat. Vedeti pa moramo, da razkoščičene češnje v sladici, na primer v zavitku ali piti, izpustijo več tekočine kot cele.
Lahko jih skuhamo v kompot.
Če jih imamo preveč, naredimo češnjev liker.
Češnje niso le okusne, temveč tudi zdrave, zato jih je priporočljivo uživati tudi za dobro počutje. Ljubitelji čudovitih, sočnih in sladkih sadežev bodo izkoristili priložnost in se jih v tem času dodobra najedli, saj vemo, da so najboljše sveže. Če jih imamo preveč, jih lahko tudi zamrznemo ali iz njih skuhamo kompot in ga vložimo v kozarce ter spravimo za ozimnico. Uporabljamo jih tudi za pripravo različnih sladic, odlične so češnjeve pite, zavitki, kolači, če imamo čas in voljo, pripravimo češnjevo marmelado. Zelo dobra je tudi mešana marmelada, češnje kombiniramo recimo z jagodami, malinami in ribezom. Iz češenj (ali pa v kombinaciji z drugim sadjem) skuhamo sok ali sirup, ki ga bomo mešali z vodo, lahko pa jih namočimo v žganje in pripravimo sladki liker.
Tržnice so polne okusnih rdečih sadežev.
Ne glede na to, kaj bomo iz njih pripravili, uporabimo zmeraj le zelo zrele in zdrave sadeže. Če so le rahlo nagnite, pa nam jih je kljub temu škoda zavreči, jih obrežemo. Sveže češnje lahko hranimo v hladilniku, vendar ne več kot nekaj dni, če so zaradi dežja popokane, pa jih zaužijmo oziroma predelajmo takoj. V večini receptov najdemo izkoščičene češnje, to opravilo je lahko precej mukotrpno. Če imamo večje količine, si omislimo izkoščičevalnik, preprost, a učinkovit ročni aparat. Vedeti pa moramo, da razkoščičene češnje v sladici, na primer v zavitku ali piti, izpustijo več tekočine kot cele.
