Kokosov napitek: belo meso in bistra tekočina
Kokosove orehe lahko pri nas kupimo vse leto, vendar le redki vedo, kaj z njimi početi oziroma kako uživati kokosovo meso. Tako je kokosov oreh trd v dobesednem in prenesenem pomenu. Če ga hočemo prerezati, bolj kot moč potrebujemo dobro tehniko in premišljen pristop.
Če natančno pogledamo lupino oreha, bomo opazili tri nakazane vdolbine, kot dve očesi in usta, zaradi česar spominja na glavo. Po tem je dobil ime, poimenovali so ga španski zavojevalci, coco pomeni opičja glava. S prstom potipamo vdolbine in tam, kjer je mehkejša, predremo z nožem ali izvijačem, potem pa oreha ni več težko razkosati. V notranjosti najdemo belo meso, ki je prav tako trdo, in bistro tekočino oziroma kokosovo vodo. Pri starejših plodovih tekočina postaja vse bolj mlečna, zato ji rečemo tudi kokosovo mleko.
Tekočino iztočimo, ko oreh preluknjamo, torej preden ga razbijemo, sicer bo šla v nič. Lahko jo popijemo, čeprav, roko na srce, nima posebnega okusa, vendar je polna vitaminov in mineralov.
Koščke kokosovega mesa lahko žvečimo, lahko ga naribamo in potresemo po sadni solati, dodajamo v smutije ali pa posušimo in zmeljemo v moko ali kosmiče. Ker smo ljudje po večini bolj praktično naravnani, kokosovo moko ali kosmiče raje kar kupimo, prav tako napitek. Uporabljamo ga za pripravo slanih in sladkih jedi, z njim lahko nadomestimo smetano živalskega izvora, zato je priljubljen med vegani.
Nepogrešljiv je za pripravo karija, ki mu da kremasto strukturo in značilen okus. Moko uporabljamo za pripravo kruha, tort, peciva in podobno, tako da k običajni moki primešamo do 25 odstotkov kokosove, v mrvicah pa povaljamo sladice, kot so kokosove kroglice. Trgovci ponujajo celo kokosovo mast ali olje, ki ju v kuhinji uporabljamo kot druge rastlinske maščobe.
Kokosov napitek je v veganski kuhinji nadomestek za smetano živalskega izvora.
Kokos velja za zdravo živilo, ki so ga cenile že stare civilizacije. Za dve moški pesti veliki orehi rastejo na palmah, ki dosežejo tudi do 30 metrov višine, krasijo pa jih listi, ki so lahko dolgi neverjetnih pet metrov. Na eni palmi naenkrat zrase do osemdeset orehov, ki dosežejo težo do treh kilogramov. Kokosova palma je dolgoživo drevo, saj dočaka kar sto let, na vrhu rodnosti je do petdesetega leta.
Raste v tropskem podnebju in je pomembna gospodarska rastlina. Domovina kokosove palme je nekje na južnem Tihem oceanu, verjetno v Polineziji, nekateri pa mislijo, da prihaja iz jugovzhodne Azije. Danes kokosova palma raste na obalnih območjih dežel ob ekvatorju.
