KOKTAJL
Koktajli za poletne večere
V dobrem koktajlu noben okus ne prevlada, niti alkohol ne sme izstopati; privoščimo si ga občasno, saj je prava kalorijska bomba.
Odpri galerijo
Koktajl je mešana pijača iz več sestavin, lahko so alkoholne ali brezalkoholne pijače, ki jim dodajamo številne dodatke, na primer sladkor, sol, smetano, začimbe. Poleti je skoraj obvezen dodatek led, bodisi v kockah bodisi zdrobljen, koktajl pa lahko pripravimo z mešanjem ali stresanjem.
Zgodovina koktajlov, kot jih poznamo danes, sega v 19. stoletje. Definicijo zapišejo že leta 1806 v ameriški reviji The Balance and Columbian Repository, kjer ga označijo kot poživljajoč alkoholni napitek, zmešan iz katerega koli alkohola, sladkorja, vode in grenčice.
Za neformalnega očeta koktajlov velja ameriški natakar, barman Jerry Thomas, ki je v drugi polovici 19. stoletja deloval v svojem baru v New Yorku. Bil je zelo napreden in je o umetnosti mešanja koktajlov napisal tudi nekaj knjig.
Zanimiva so ugibanja o izvoru imena, saj cocktail v angleščini pomeni petelinji rep. Po eni različici naj bi pijača dobila ime po petelinjih bojih, v katerih je imel lastnik zmagovalca pravico do peresa iz repa poraženca. Trofejno pero so zalili s pijačo, ki so jo imenovali cock's tail.
Skrivnost dobrega koktajla je v pravem razmerju med različnimi okusi, tudi če jih je pet ali več, ne sme noben prevladati, ampak se morajo zliti v prefinjeno celoto. Poleti nam najbolj prijajo lahki, sveži koktajli, spritz koktajli, med katerimi so najbolj znani aperol spritz, campari spritz in spritz rosatto.
Mešanje pijač ni nekaj novega, že stari narodi so jim dodajali na primer sladkor ali zelišča, da bi izboljšali njihov okus. Lahko si predstavljamo, da so bile pijače, na primer vino ali pivo, precej drugačnega, da ne rečemo slabega okusa v primerjavi z današnjim.
Zgodovina koktajlov, kot jih poznamo danes, sega v 19. stoletje. Definicijo zapišejo že leta 1806 v ameriški reviji The Balance and Columbian Repository, kjer ga označijo kot poživljajoč alkoholni napitek, zmešan iz katerega koli alkohola, sladkorja, vode in grenčice.
Za neformalnega očeta koktajlov velja ameriški natakar, barman Jerry Thomas, ki je v drugi polovici 19. stoletja deloval v svojem baru v New Yorku. Bil je zelo napreden in je o umetnosti mešanja koktajlov napisal tudi nekaj knjig.
Zanimiva so ugibanja o izvoru imena, saj cocktail v angleščini pomeni petelinji rep. Po eni različici naj bi pijača dobila ime po petelinjih bojih, v katerih je imel lastnik zmagovalca pravico do peresa iz repa poraženca. Trofejno pero so zalili s pijačo, ki so jo imenovali cock's tail.
Druga verzija pravi, da je navdih za ime pisanost pijač, v katerih se barve ne premešajo in spominjajo na petelinji rep. Kakor koli, prve koktajle so gotovo mešali zato, da bi prikrili slab okus žgane pijače, pozneje pa se je veščina razvila v pravo umetnost. Receptov je danes neskončno, poleg številnih novih so se ohranili stari, ki so že prava klasika, na primer old fashioned, dry martini, margarita in drugi.
Če radi pijemo koktajle, nabavimo mešalnik oziroma šejker.
Skrivnost dobrega koktajla je v pravem razmerju med različnimi okusi, tudi če jih je pet ali več, ne sme noben prevladati, ampak se morajo zliti v prefinjeno celoto. Poleti nam najbolj prijajo lahki, sveži koktajli, spritz koktajli, med katerimi so najbolj znani aperol spritz, campari spritz in spritz rosatto.