Komarji: stop!
Večinoma so zgolj nadležni in neprijetni, v redkih primerih pa tudi zelo nevarni, posebno če potujemo na tvegana območja, se nujno posvetujmo glede potrebne zaščite.
Odpri galerijo
Lahko nam pošteno zagrenijo poletje. FOTO: Nechaev-kon/Getty Images
Poletja se večinoma venomer veselimo, a s toplimi meseci pride tudi neizogibna nadloga. Komarji nam lahko pokvarijo prijetne večere in druženje na prostem, rdečica in srbečica pa nas lahko še dolgo spravljata ob živce, in čeprav je virus Zahodnega Nila, s katerim se lahko prek komarja okužimo tudi pri nas, redka, vseeno velja previdnost.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), je teoretična možnost za okužbo povsod, kjer so prisotni domači navadni komarji, torej rod Culex, okužbo pa so do zdaj potrdili na različnih koncih Slovenije. Večina ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, približno en človek od 150 pa razvije hujšo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja, pri hudih pa je nujna bolnišnična obravnava s simptomatskim zdravljenjem. Veliko preglavic pri nas zadnja leta povzroča tudi tujerodni tigrasti komar, ki virusa Zahodnega Nila sicer ne prenaša, lahko pa prek potnikov prinese nekatere druge tropske tegobe, kot so rumena mrzlica, denga, čikungunja in zika. V nasprotju z domačimi navadnimi komarji tigrasti pika podnevi in pri tem povzroča otekline, srbenje in tudi bolečino, zlasti pri občutljivih.
Največja bojazen, ki jo nosijo komarji, in sicer rod Anopheles, pa je malarija. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo na svetu vsako leto zboli 300 do 500 milijonov ljudi, od milijona do treh milijonov obolelih tudi umre, več kot polovica je med njimi otrok. Razširjena je v več kot 100 državah sveta, pojavlja se v skoraj vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih, pojasnjujejo na NIJZ.
Vsako leto jo preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na tvegana območja, številni brez ustrezne protimalarične zaščite. Malarijo povzročajo paraziti, ki jih s pikom na človeka prenašajo okužene samice komarjev. Pikajo predvsem ponoči, privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izrazite vonjave, denimo parfumi in mila, najraje imajo deževno dobo. Pri malariji je izjemno značilen nenaden pojav visoke vročine z mrzlico in potenjem, lahko so prisotni bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti.
Malarija je lahko še posebno nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice in bolnike s kroničnimi obolenji, opozarjajo na NIJZ, zato je ob prvih znakih nujen obisk zdravnika, ki začne ustrezno protimalarično zdravljenje. Vsekakor je nujna preventiva za vse, ki načrtujejo potovanje na kritična območja, ti naj se pravočasno oglasijo v ambulanti potovalne medicine in pogovorijo o ustrezni zaščiti.
A če boste prihodnje mesece preživeli v naši ljubi deželi, se vam komarjev najverjetneje ni treba bati, vsekakor pa je smiselno preprečiti nadležne pike.
Nujno je predvsem odstraniti stoječo vodo iz okolice in tako zmanjšati možnost za razmnoževanje komarjev. Posode za zalivanje, podstavki za rože, voda v zamašenih žlebovih, sodi, pnevmatike, vaze, plastenke, skratka, vsi kotički in prostori, kjer bi se lahko ujela voda, so kakor meka za komarje, zato je ustrezno vzdrževanje bivalnega okolja nujno, posebno skrb pa namenimo bazenom, ki jih na slovenskih vrtovih poleti ne manjka.
Na prostem nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi predvsem zjutraj in zvečer, a če se želimo ubraniti tigrastega komarja, ohranimo slog tudi čez dan. Nič ne de, takšna obleka je najprimernejša tudi za zaščito pred soncem! Zavarujemo se tudi z repelenti in pri tem sledimo navodilom proizvajalca – pršimo jih po oblačilih in izpostavljenih delih kože, a nikoli ne po obrazu, ranah ali vneti koži. Komarji nas radi obiščejo tudi doma, zato jim vstop preprečimo z mrežami ali komarniki.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), je teoretična možnost za okužbo povsod, kjer so prisotni domači navadni komarji, torej rod Culex, okužbo pa so do zdaj potrdili na različnih koncih Slovenije. Večina ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, približno en človek od 150 pa razvije hujšo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Aloe vera je lahko odlična prva pomoč. FOTO: Serezniy/Getty Images
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja, pri hudih pa je nujna bolnišnična obravnava s simptomatskim zdravljenjem. Veliko preglavic pri nas zadnja leta povzroča tudi tujerodni tigrasti komar, ki virusa Zahodnega Nila sicer ne prenaša, lahko pa prek potnikov prinese nekatere druge tropske tegobe, kot so rumena mrzlica, denga, čikungunja in zika. V nasprotju z domačimi navadnimi komarji tigrasti pika podnevi in pri tem povzroča otekline, srbenje in tudi bolečino, zlasti pri občutljivih.
Pri malariji je ključna preventiva
Največja bojazen, ki jo nosijo komarji, in sicer rod Anopheles, pa je malarija. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo na svetu vsako leto zboli 300 do 500 milijonov ljudi, od milijona do treh milijonov obolelih tudi umre, več kot polovica je med njimi otrok. Razširjena je v več kot 100 državah sveta, pojavlja se v skoraj vseh državah podsaharske Afrike, v nekaterih deželah srednje in južne Amerike, v državah Bližnjega vzhoda, osrednje, južne in JV Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih, pojasnjujejo na NIJZ.
Sredstva, s katerimi si lahko blažimo posledice pika komarja, lahko najdemo tudi v domači kuhinji ali na vrtu, nad njimi pa se navdušujejo predvsem tisti, ki jim lekarniška ponudba ne diši najbolj. Ste poskusili z ovsenimi kosmiči? Če jih zmešamo z vodo in gosto mešanico za 10 minut nanesemo na kožo, bomo pomirili kožo, če pa so nas komarji popikali po vsem telesu, si pripravimo kar kopel. Aloe vera je že dobro znana po pomirjevalnih učinkih, njena uporaba pa je izjemno praktična. Kdor ima rastlino doma, preprosto odtrga del lista in sluzasto tekočino nanese na mesto uboda. Nekateri prisegajo na sodo bikarbono, iz katere izdelajo pasto in jo nanesejo na kožo, spet drugi pa vrelo vodo zlijejo čez liste bazilike, ohlajen poparek pa potem kot obkladek položijo na srbeč predel. Pomaga tudi obkladek iz jabolčnega kisa in vode, mnogi pa prisegajo na dobro staro čebulo: odrežemo košček in ga preprosto položimo na mesto pika. Pomaga tudi med, poleti pa je gotovo pri roki najpreprostejša rešitev: led.
Vsako leto jo preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na tvegana območja, številni brez ustrezne protimalarične zaščite. Malarijo povzročajo paraziti, ki jih s pikom na človeka prenašajo okužene samice komarjev. Pikajo predvsem ponoči, privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izrazite vonjave, denimo parfumi in mila, najraje imajo deževno dobo. Pri malariji je izjemno značilen nenaden pojav visoke vročine z mrzlico in potenjem, lahko so prisotni bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti.
Malarija je lahko še posebno nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice in bolnike s kroničnimi obolenji, opozarjajo na NIJZ, zato je ob prvih znakih nujen obisk zdravnika, ki začne ustrezno protimalarično zdravljenje. Vsekakor je nujna preventiva za vse, ki načrtujejo potovanje na kritična območja, ti naj se pravočasno oglasijo v ambulanti potovalne medicine in pogovorijo o ustrezni zaščiti.
A če boste prihodnje mesece preživeli v naši ljubi deželi, se vam komarjev najverjetneje ni treba bati, vsekakor pa je smiselno preprečiti nadležne pike.
Okoli hiše
Nujno je predvsem odstraniti stoječo vodo iz okolice in tako zmanjšati možnost za razmnoževanje komarjev. Posode za zalivanje, podstavki za rože, voda v zamašenih žlebovih, sodi, pnevmatike, vaze, plastenke, skratka, vsi kotički in prostori, kjer bi se lahko ujela voda, so kakor meka za komarje, zato je ustrezno vzdrževanje bivalnega okolja nujno, posebno skrb pa namenimo bazenom, ki jih na slovenskih vrtovih poleti ne manjka.
Tigrasti komar pika podnevi.
Na prostem nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi predvsem zjutraj in zvečer, a če se želimo ubraniti tigrastega komarja, ohranimo slog tudi čez dan. Nič ne de, takšna obleka je najprimernejša tudi za zaščito pred soncem! Zavarujemo se tudi z repelenti in pri tem sledimo navodilom proizvajalca – pršimo jih po oblačilih in izpostavljenih delih kože, a nikoli ne po obrazu, ranah ali vneti koži. Komarji nas radi obiščejo tudi doma, zato jim vstop preprečimo z mrežami ali komarniki.
