Koncert kot reaktivno letalo

Uživate ob poslušanju glasne glasbe? Živite ob prometni cesti? Ste že leta izpostavljeni takšnemu in drugačnemu hrupu? Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili pritrdilno, potem vas na stara leta lahko čakajo težave s sluhom. Marsikdo bi, če bi imel na izbiro slepoto ali gluhoto, izbral slednjo, in sicer zaradi prepričanja, da lahko vsaj vidiš, kaj se dogaja v okolici, in si povsem samostojen. A kot je pred časom povedal sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) Matjaž Juhart, te prav gluhota loči od človeka. Človek s tem izgubi možnost komunikacije. »Gre za težko invalidnost, ki prizadene socialno življenje posameznika,« je poudaril in na kratko pojasnil: »Slepota te loči od sveta. Da ga ne vidiš. Gluhota te loči od človeka. Ni komunikacije.«

Za dober sluh je treba skrbeti od mladih nog. Že res, da je to problem starejših, a ne zaradi starosti, ampak, kot razloži Juhart, zaradi »nalaganja predolgih let bivanja v hrupnem okolju«. Kot piše v poročilu študije, ki je bila lani objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v njej pa so leta 2013 sodelovali učenci 8. razreda dveh izolskih osnovnih šol, in sicer OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livada, so strokovnjaki Znanstvenega odbora EU za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) leta 2008 opozorili, da dolgotrajno poslušanje preglasne glasbe z rabo prenosnih predvajalnikov glasbe pri od 5 do 10 odstotkih mladostnikov lahko pomeni tveganje za okvaro sluha, ki se kaže kot šumenje v ušesih (tinitus) oziroma začasna ali trajna naglušnost. V študiji je sodelovalo 67 učencev (26 fantov in 41 deklet), ki so jih z anketo spraševali, kako pogosto poslušajo glasbo in kakšna zvrst glasbe jim je najbolj všeč.

En meter

Od vseh sodelujočih so bile ugotovljene minimalne okvare sluha pri dveh učencih, šumenje v ušesih je zaznalo 39 učencev, v enem primeru je to bilo stalno prisotno. Vsak dan je glasbo prek slušalk poslušala manj kot petina (16,4 odstotka) vseh učencev; med njimi jih je glasnost nad 80 odstotkov možne nastavitve naravnalo sedem. »Ti učenci bi si z dolgotrajnim poslušanjem glasbe na enak način lahko povzročili okvaro sluha,« piše v poročilu študije, avtorji pa v zaključku še dodajajo, da jim šumenja v ušesih ni uspelo povezati z navadami poslušanja glasbe.

Za lažjo predstavo, kako močan je hrup pri poslušanju glasbe na najvišji jakostni stopnji prek prenosnega predvajalnika, povejmo, da gre za hrup, ki je že zelo blizu pragu bolečine (120 dB) in pri katerem je že možna poškodba sluha pri trajnejši izpostavljenost. In da je glasba, ki jo posameznik posluša s slušalkami, preglasna takrat, če jo drugi slišijo v oddaljenosti enega metra. Nikakor pa ne gre spregledati tudi podatka, da je glasnost glasbe v klubih in na koncertih primerljiva s hrupom reaktivnega letala.

Vedno več s slušnimi aparati

Da nekaj ni v redu z vašim sluhom, najpogosteje najprej opazijo vaši sogovorniki, ki vam morajo večkrat razložiti, kaj so vam pravkar povedali. Po Juhartovih besedah je največji problem pri prepoznavanju težav s sluhom ta, da se jih človek sprva sploh ne zaveda. V povprečju potrebuje kar od sedem do deset let, da spozna, da slabo sliši. Juhart opozarja, da ima slušni aparat še vedno »stigmatizirano podobo, da je to nekaj narobe«. V primeru slabšega vida pa posameznika ni prav nič sram in gre takoj po očala. A nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas: z očmi zaznamo širino vidnega polja, z ušesi pa ugotovimo, da se nekaj dogaja za našim hrbtom.

V Sloveniji ima po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije slušni aparat 72.000 ljudi. Leta 2016 jih je bilo izdanih 17.942, sedem odstotkov več kot leto prej. Ljudi, ki so leta 2016 prvič prejeli slušni aparat, je bilo 1117, leto prej pa 1055.