DOGAJANJE V ZASPANEM MESTU
Konec tretje Kuhne na plac
Domžalska kulinarična prireditev, ki spalno naselje enkrat na mesec dviguje iz zaspanosti, se je med ljudmi dobro prijela.
Odpri galerijo
Nekakšna kopija ljubljanske Odprte kuhne je dokaz, da je lahko uspešna tudi na lokalni ravni in da njena množičnost ni odvisna predvsem od (tujih) turistov in kopice dijakov in študentov. Vsako prvo soboto v mesecu jo med aprilom in oktobrom namreč obišče okoli 1000 Domžalčanov in ljudi iz sosednjih občin.
Projekt, katerega pobudnik je bil fotograf Vido Repanšek – ta je zdaj v imenu domžalske občine že tretje leto zapored njegov glavni režiser –, se je po njegovih besedah med ljudmi prijel tudi zato, ker so ti spoznali, da je to več kot le dodatna ponudba domžalske tržnice, ki jo največ ljudi obišče prav ob sobotah.
Ker je domžalska tržnica že vrsto let eden najbolj obiskanih krajev, je bila odločitev, da stojnično prodajo sveže pripravljene hrane, slaščic in pijač umestijo prav tja, povsem logična. Obiskovalcev iz širše okolice, ki so posredno povečali promet tudi na tržnici, pa niso privabili le z raznovrstno hrano in pijačo, temveč so našli tudi način, kako jih zadržati dlje kot le za pol ure.
Da na stojnicah ne bi bili vedno isti ponudniki, so se odločili, da se morajo ti prijaviti vsak mesec posebej. Izbira jih komisija, h kateri so kot zunanjega strokovnega sodelavca povabili Tomaža Vozlja, predsednika slovenskega društva kuharjev in slaščičarjev. Vsak naj bi imel v ponudbi vsaj tri jedi ali pijače. Da bi na prireditvi, ki traja od jutra do poznega popoldneva, lahko zadržali tudi starejše, ki hrano težko pojejo stoje pri pultu, so nenehno večali število miz in klopi, tako da je na koncu lahko k obroku sedlo že več kot tristo ljudi.
Čeprav niso pozabili niti na ljubitelje burgerjev, organizatorji poskušajo promovirati predvsem zdravo hrano oziroma jedi na žlico iz različnih slovenskih pokrajin (tokrat so bili v igri lendavski bograč in prekmurska gibanica pa pečenice s kislim zeljem). Kot smo lahko videli na sobotni sklepni kulinarični prireditvi, na svoj račun pridejo tudi sladokusci, vegetarijanci in vegani ter privrženci tipičnih slovenskih jedi.
Kuhna pa ni le kraj, kjer nekaj dobrega poješ in popiješ, tam namreč pripravljajo tudi delavnice. Uspešnica je bila denimo otroška delavnico Lonček kuhaj, na kateri so najmlajše v pol ure naučili pripraviti in speči piškote, večji del dneva pa obiskovalce zabavajo glasbene skupine. Tokrat so nastopali mladi pevci iz šole petja Akademija za glas iz Domžal, kar je po Repanškovih besedah tudi sicer eden od načinov, kako ljudi čim dlje zadržati na prizorišču. Ker je prireditev namenjena predvsem domačinom in ne toliko naključnim turistom, se trudijo, da nastopajo predvsem slovenske glasbene skupine in pevci pa tudi tisti, ki se šele uveljavljajo. Pri tem je zanimivo, da med nastopajočimi namenoma ni narodno-zabavnih ansamblov, temveč prevladujejo slogi, kot so blues, soul, pop rock. Gasilskih veselic je namreč na pretek po vseh manjših krajih v okolici.
Tudi v prihodnji sezoni bodo Kuhno na plac organizirali le enkrat na mesec. Preostale sobote na tržnici zapolnijo prireditve Dobrodošli v Domžalah, ki so vsakič v znamenju ene od slovenskih občin ali pokrajin, lahko pa gre tudi za tematski dogodek, denimo sejem starin. Kulinarično ponudbo bodo še popestrili, zlasti z azijsko in južnoameriško hrano, obljubljajo katerega novega vinarja in pivovarja ter več vegetarijanske hrane.
Projekt, katerega pobudnik je bil fotograf Vido Repanšek – ta je zdaj v imenu domžalske občine že tretje leto zapored njegov glavni režiser –, se je po njegovih besedah med ljudmi prijel tudi zato, ker so ti spoznali, da je to več kot le dodatna ponudba domžalske tržnice, ki jo največ ljudi obišče prav ob sobotah.
Ker je domžalska tržnica že vrsto let eden najbolj obiskanih krajev, je bila odločitev, da stojnično prodajo sveže pripravljene hrane, slaščic in pijač umestijo prav tja, povsem logična. Obiskovalcev iz širše okolice, ki so posredno povečali promet tudi na tržnici, pa niso privabili le z raznovrstno hrano in pijačo, temveč so našli tudi način, kako jih zadržati dlje kot le za pol ure.
Da na stojnicah ne bi bili vedno isti ponudniki, so se odločili, da se morajo ti prijaviti vsak mesec posebej. Izbira jih komisija, h kateri so kot zunanjega strokovnega sodelavca povabili Tomaža Vozlja, predsednika slovenskega društva kuharjev in slaščičarjev. Vsak naj bi imel v ponudbi vsaj tri jedi ali pijače. Da bi na prireditvi, ki traja od jutra do poznega popoldneva, lahko zadržali tudi starejše, ki hrano težko pojejo stoje pri pultu, so nenehno večali število miz in klopi, tako da je na koncu lahko k obroku sedlo že več kot tristo ljudi.
Čeprav niso pozabili niti na ljubitelje burgerjev, organizatorji poskušajo promovirati predvsem zdravo hrano oziroma jedi na žlico iz različnih slovenskih pokrajin (tokrat so bili v igri lendavski bograč in prekmurska gibanica pa pečenice s kislim zeljem). Kot smo lahko videli na sobotni sklepni kulinarični prireditvi, na svoj račun pridejo tudi sladokusci, vegetarijanci in vegani ter privrženci tipičnih slovenskih jedi.
Med nastopajočimi namenoma ni narodno-zabavnih ansamblov.
Kuhna pa ni le kraj, kjer nekaj dobrega poješ in popiješ, tam namreč pripravljajo tudi delavnice. Uspešnica je bila denimo otroška delavnico Lonček kuhaj, na kateri so najmlajše v pol ure naučili pripraviti in speči piškote, večji del dneva pa obiskovalce zabavajo glasbene skupine. Tokrat so nastopali mladi pevci iz šole petja Akademija za glas iz Domžal, kar je po Repanškovih besedah tudi sicer eden od načinov, kako ljudi čim dlje zadržati na prizorišču. Ker je prireditev namenjena predvsem domačinom in ne toliko naključnim turistom, se trudijo, da nastopajo predvsem slovenske glasbene skupine in pevci pa tudi tisti, ki se šele uveljavljajo. Pri tem je zanimivo, da med nastopajočimi namenoma ni narodno-zabavnih ansamblov, temveč prevladujejo slogi, kot so blues, soul, pop rock. Gasilskih veselic je namreč na pretek po vseh manjših krajih v okolici.
Tudi v prihodnji sezoni bodo Kuhno na plac organizirali le enkrat na mesec. Preostale sobote na tržnici zapolnijo prireditve Dobrodošli v Domžalah, ki so vsakič v znamenju ene od slovenskih občin ali pokrajin, lahko pa gre tudi za tematski dogodek, denimo sejem starin. Kulinarično ponudbo bodo še popestrili, zlasti z azijsko in južnoameriško hrano, obljubljajo katerega novega vinarja in pivovarja ter več vegetarijanske hrane.