Konoplja spada v roke zdravnika

Kanabidiol ali CBD je marsikje že legaliziran in zakonito sestavni del medicine, medtem ko je THC v številnih državah še vedno prepovedan, saj gre za psihoaktivno snov. Toda mnogi CBD in THC še vedno enačijo in konopljo uživajo na lastno pest.
Pa se zavedajo morebitnega tveganja? Prejšnja slovenska vlada je sprejela spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in tako omogočila uporabo konoplje v medicinske namene. Glavni namen je bil omogočiti uporabo standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena, v medicinske namene; torej lahko bolniki na recept dobijo tudi rastlino, ne samo njenih sinteznih in naravnih ekstraktov. Konopljo so tako premestili iz prve skupine prepovedanih drog v drugo, torej v tisto, kamor se uvrščajo rastline in substance, sicer nevarne za zdravje, a so dovoljene za medicinsko rabo.


»Kanabinoidi so kemične snovi, ki jih imamo v svojem telesu tudi ljudje,« nam je pojasnil Milan Krek, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V našem telesu imajo pomembno vlogo vzdrževanja homeostaze. Delujejo prek receptorjev. Poleg naših kanabinoidov poznamo še fitokanabinoide, ki so prisotni v rastlinah. Najbolj znana rastlina je konoplja, toda treba je povedati, da so prisotni tudi v nekaterih drugih rastlinah. Z vnosom fitokanabinoidov posežemo v naš notranji sistem reguliranja s kanabinoidi. Poznamo pa še umetno narejene kanabinoide v legalnih in ilegalnih laboratorijih. Med legalne spadajo tudi zdravila. Na črnem trgu se dobi tudi veliko novih sintetičnih drog, ki so v osnovi kanabinoidi in so lahko tudi smrtno nevarni.«

Zdravilni in stranski učinki

O konoplji je bilo zapisanega in povedanega veliko, toda informacije o domnevnih dobrodejnih učinkih rekreativnega uživanja marihuane, torej droge s THC vred, so preštevilne in nepregledne, da bi se lahko posameznik samostojno odločil za kakršno koli seganje po drogi; čeprav raziskave kažejo, da naj bi pomagala pri številnih oblikah tumorjev in raka, multipli sklerozi, alzheimerjevi ter parkinsonovi bolezni, epilepsiji, tesnobi in številnih drugih tegobah, je uživanje na lastno pest tvegano in neodgovorno ter seveda tudi nezakonito. Katere oblike konoplje pa so zakonite in na voljo bolnikom na recept? Sogovornik z NIJZ odgovarja: »Trenutno sta na slovenskem tržišču dronabinol in CBD. Oba nadzoruje Agencija za zdravila in se ju dobi na recept. Dostopna je tudi medicinska konoplja kot konopljin cvet, vendar ga je treba v tem trenutku interventno uvoziti, če pacient potrebuje zdravljenje z njim.« Strinja se, da na področju uživanja konoplje še vedno vlada zmeda in da mnogi niso dovolj poučeni o zdravilnih in pa tudi stranskih učinkih CBD in THC: »Ljudje še vedno ne poznajo dobro medicinske konoplje, ki je gojena z namenom, da se uporabi v medicini, zato mora izpolnjevati vse pogoje, ki veljajo za druga zdravila. Torej je njeno gojenje regulirano. Tu je tudi industrijska konoplja, iz katere se lahko izdelujejo moko, vrvi ... Potem pa je tudi nemedicinska uporaba konoplje, ki je gojena ilegalno in se jo prodaja na ulici. Pri nas iz nje med drugim proizvajajo konopljino smolo in olja in to preprodajajo na črnem trgu. Ljudje zaradi različnih razlag tudi opustijo uradno predpisano terapijo in se zdravijo samo s konopljo, kar močno odsvetujemo.«


Vsak, ki poleg predpisanega zdravljenja uživa tudi konopljo, bi se moral obvezno posvetovati z zdravnikom in uskladiti terapijo, sklene Krek: »Naj poudarim, da je trenutno tudi v Sloveniji možen interventni uvoz konoplje in da ni več zakonske ovire za zdravljenje z njo. Zdravniki jo lahko predpisujejo, in ker je še nimamo v lekarnah, je možen le interventni uvoz. Tudi CBD ni nenevaren. Ko se ga uporablja kot zdravilo, je treba o tem veliko vedeti in znati zdraviti. Ima tako pozitivne kot negativne učinke, zato spada v roke zdravnika.« Ema Bubanj