JEDI
Koprive so zelo uporabne v kuhi in tudi zdrave
Bolj so priznane v zdravilstvu kot v kulinariki, a iz njih lahko pripravimo tudi zanimive jedi; mlade nabiramo spomladi.
Odpri galerijo
Med samoniklimi rastlinami, ki jih spomladi nabiramo bodisi na domačem vrtu bodisi po obronkih njiv ali gozdov, je tudi kopriva. Zlahka jih vzgajamo na vrtu, pravzaprav bodo rasle kar same, brez našega pretiranega truda, dovolj bo, če jih sproti režemo. Lahko se zgodi, da se preveč razrastejo, v tem primeru jih pokosimo in uporabimo za zastirko na vrtu ali iz njih pripravimo gnojilo za rastline.
Če nabiramo divje, izbirajmo rastišča, kjer niso onesnažene kot ob cestah. Koprive uporabljamo v prehrani in zdravilstvu, cenili pa so jih že pred tisočletji. Kultivirali so jih že stari Egipčani, prav tako so jih gojili Grki in Rimljani. Njihove blagodejne lastnosti cenimo tudi danes, saj se uvrščajo med najučinkovitejše rastline za čiščenje organizma. Ker je glavna sezona nabiranja pomlad, to lepo sovpada s čiščenjem po dolgi zimi, v kateri marsikdo posega po manj zdravi hrani.
V kulinariki uporabljamo mlade liste, ki jih osmukamo s stebla, vse do poletja, ko koprive zacvetijo. Da ne bodo šle v nič številne koristne snovi, ki jih vsebujejo, jih nikar ne kuhajmo predolgo, pravzaprav je dovolj, če jih poparimo oziroma blanširamo nekaj minut. Iz njih pripravimo predvsem odlične juhe in omake, uporabimo kar recept za špinačo. Zabelimo jih s kislo smetano, zraven se odlično podajo poširana jajca in pire krompir. Odličen je tudi koprivni pesto, ki pa ga ne pripravimo iz surovih listov, potopimo jih v vrelo vodo, preden jih zmeljemo.
Sveže surove koprive pečejo, srbečico in pekočino povzročata mravljinčna in histaminska kislina, ki ju imajo v svojih laskih, zato pri nabiranju uporabljamo rokavice.
Koprive dodajamo v nadev za različne slane zavitke ali cmoke, drobno nasekljane potresemo po rižoti ali juhi minuto ali dve, preden je jed kuhana. Zelo okusni so kuhani listi koprive, pokapljani z oljčnim oljem, ki jih ponudimo kot prilogo. Vodo, v kateri so se kuhale, prihranimo in uporabimo kot jušno osnovo. Iz zelene rastline pa seveda pripravimo tudi poživljajoč in očiščevalen čaj. Zanj liste koprive posušimo in spravimo v papirnate vrečke ali steklene kozarce.
Če nabiramo divje, izbirajmo rastišča, kjer niso onesnažene kot ob cestah. Koprive uporabljamo v prehrani in zdravilstvu, cenili pa so jih že pred tisočletji. Kultivirali so jih že stari Egipčani, prav tako so jih gojili Grki in Rimljani. Njihove blagodejne lastnosti cenimo tudi danes, saj se uvrščajo med najučinkovitejše rastline za čiščenje organizma. Ker je glavna sezona nabiranja pomlad, to lepo sovpada s čiščenjem po dolgi zimi, v kateri marsikdo posega po manj zdravi hrani.
V kulinariki uporabljamo mlade liste, ki jih osmukamo s stebla, vse do poletja, ko koprive zacvetijo. Da ne bodo šle v nič številne koristne snovi, ki jih vsebujejo, jih nikar ne kuhajmo predolgo, pravzaprav je dovolj, če jih poparimo oziroma blanširamo nekaj minut. Iz njih pripravimo predvsem odlične juhe in omake, uporabimo kar recept za špinačo. Zabelimo jih s kislo smetano, zraven se odlično podajo poširana jajca in pire krompir. Odličen je tudi koprivni pesto, ki pa ga ne pripravimo iz surovih listov, potopimo jih v vrelo vodo, preden jih zmeljemo.
Sveže surove koprive pečejo, srbečico in pekočino povzročata mravljinčna in histaminska kislina, ki ju imajo v svojih laskih, zato pri nabiranju uporabljamo rokavice.
Pomladne juhe iz mlade zelenjave so dobrodošla osvežitev na jedilniku.
Koprive dodajamo v nadev za različne slane zavitke ali cmoke, drobno nasekljane potresemo po rižoti ali juhi minuto ali dve, preden je jed kuhana. Zelo okusni so kuhani listi koprive, pokapljani z oljčnim oljem, ki jih ponudimo kot prilogo. Vodo, v kateri so se kuhale, prihranimo in uporabimo kot jušno osnovo. Iz zelene rastline pa seveda pripravimo tudi poživljajoč in očiščevalen čaj. Zanj liste koprive posušimo in spravimo v papirnate vrečke ali steklene kozarce.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro