DRUGI PRIMER OZDRAVITVE
Korak dlje do zdravila za aids
S presaditvijo matičnih celic proti HIV odpornega donatorja so bolnika iz Londona rešili okužbe s tem virusom.
Odpri galerijo
Svetovna javnost je z navdušenjem sprejela novico, da jim je v Veliki Britaniji uspelo pozdraviti neimenovanega Londončana, ki je bil okužen z virusom HIV. To je šele druga oseba, ki se je v celoti znebila okužbe. Moški naj bi bil brez virusa že 18 mesecev, s tem da ni užival zdravil za njegovo zaviranje. Okužbe se je rešil, ker so mu zaradi zdravljenja primarne bolezni, raka, presadili matične celice.
Edini človek, ki se je rešil okužbe, je bil doslej tako imenovani berlinski pacient Timothy Ray Brown iz Združenih držav Amerike, ki je ta sicer zelo nevaren poseg prestal pred 12 leti v Nemčiji. Vsi preostali poskusi v zadnjih letih so bili neuspešni, nikomur drugemu ni uspelo preživeti.
Strokovnjaki so prepričani, da gre za prelomnico v borbi z virusom HIV, ki povzroča aids, a obenem poudarjajo, da to ne bo drastično spremenilo življenj 37 milijonov ljudi, ki trenutno živijo z njim. Poleg virusa sta imela oba moška napredujočega raka, berlinski pacient je imel levkemijo, londonski pa hodgkinov limfom.
Prestala sta nevaren in zapleten poseg transplantacije matičnih celic, ki je veljal za njuno poslednjo možnost za preživetje. Za večino drugih okuženih ljudi bi bilo to nepotrebno tveganje, ki prinaša zelo majhno verjetnost uspeha, v primerjavi z vsakodnevnim uživanjem tablet, ki ustavljajo napredovanje virusa in tako posamezniku omogočajo dolgo in zdravo življenje.
Dr. Anthony Fauci, vodja oddelka za HIV oziroma aids na britanskem nacionalnem inštitutu za zdravje, je povedal, da zadnji primer dokazuje, da lahko donacija nekoga, ki je odporen proti HIV, uniči virus pri prejemniku, seveda če ta preživi presaditev. "S stališča množice ljudi, ki bi se radi pozdravili, pa je to nepraktičen poseg," pojasnjuje. "Če ima nekdo raka, ki ga bo v vsakem primeru ubil, potrebuje presaditev matičnih celic, in če ima še HIV, je to še toliko bolj smiselno."
Dr. Janet Siliciano je ena vodilnih raziskovalk in strokovnjakinj za omenjeni virus; strinja se, da bodo imela ta spoznanja omejen učinek, vendar je novi primer ozdravitve pokazal, da v primeru berlinskega bolnika ni šlo za naključje – vsi pokusi, ki so sledili, pa so spodleteli.
Bolniku so okužbo s HIV diagnosticirali leta 2003, protivirusna zdravila je začel uživati leta 2012. Zdravljenje z zatiralci virusov je stroka razvila že leta 1996, vsakič jo predpišejo takoj po prepoznavi okužbe. Ni znano, zakaj je začel moški iz Londona jemati zdravila šele čez devet let. Tistega leta so mu odkrili hodginkov limfom, zato je začel jesti tablete. V presaditev matičnih celic je privolil leta 2016.
Večina izmed nas ima gen CCR5, ki ga virus HIV zlorablja, da lahko napade naš imunski sistem, nekaj ljudi pa ima na tem genu mutacijo, ki ga blokira, zaradi česar so naravno odporni proti HIV. Tovrstni posamezniki so bili v primeru obeh ozdravljenih bolnikov darovalci matičnih celic. Približno en odstotek ljudi iz severne Evrope je podedoval to mutacijo od obeh staršev in so zato imuni proti večini oblik HIV, gre za najbolj iskane donatorje. Londonski bolnik je s presaditvijo pridobil odpornost, nato pa prostovoljno prenehal uživati zaviralce virusov, da bi videl, ali je bil poseg uspešen – zdravniki tega praviloma ne odobravajo.
No, bolnika iz Berlina je prenehal jemati zaviralce že pred presaditvijo, tisti iz Londona pa je bil vseskozi na zdravilih. Ta po šestih mesecih tako zatrejo virus, da ga zdravniki ne morejo zaznati in niso več kužni, po nekaj tednih neuživanja pa se virus namnoži v nepredstavljivih količinah. V primeru bolnika iz Londona se to ni zgodilo, niso našli ne R5-tipa virusa, ne X4-tipa virusa, ki je povezan s povsem drugim genom.
Moški iz Londona je bil v primerjavi s tistim iz Berlina močnejši, saj ni imel za seboj obsevanj in je prestal manj agresivno kemoterapijo, morda je imel tudi zato blago reakcijo na poseg. To pa še ni vse, Brown je imel kasneje še eno presaditev, ker se mu je levkemija ponovila, sledili so ponovna obsevanja in kemoterapija.
Brown si želi, da bi spoznal bolnika iz Londona in ga spodbudil, naj stopi pred javnost, saj bi s tem lahko ponudil dodatno upanje drugim okuženim. Dr. Andrew Freedman iz univerze v Cardiffu je dodal: "To je zanimivo in potencialno pomembno odkritje, vemo, da je berlinski pacient brez virusa že 10 let. Ta način zdravljenja sicer ni praktičen za milijone ljudi, ki imajo okužbo, je pa lahko tovrstni dosežek korak proti dokončnemu odkritju zdravila za HIV.
Verjetno smo od tega oddaljeni še več let, do takrat pa se moramo truditi za hitro diagnozo okuženih in uvedbo dosmrtnega uživanja kombinacije protivirusnih zdravil. To je zelo pomembno, saj je življenjska doba bolnikov na terapiji skoraj normalna, hkrati pa onemogoča okužbe drugih."
Edini človek, ki se je rešil okužbe, je bil doslej tako imenovani berlinski pacient Timothy Ray Brown iz Združenih držav Amerike, ki je ta sicer zelo nevaren poseg prestal pred 12 leti v Nemčiji. Vsi preostali poskusi v zadnjih letih so bili neuspešni, nikomur drugemu ni uspelo preživeti.
Zahteven in nevaren poseg
Strokovnjaki so prepričani, da gre za prelomnico v borbi z virusom HIV, ki povzroča aids, a obenem poudarjajo, da to ne bo drastično spremenilo življenj 37 milijonov ljudi, ki trenutno živijo z njim. Poleg virusa sta imela oba moška napredujočega raka, berlinski pacient je imel levkemijo, londonski pa hodgkinov limfom.
Prestala sta nevaren in zapleten poseg transplantacije matičnih celic, ki je veljal za njuno poslednjo možnost za preživetje. Za večino drugih okuženih ljudi bi bilo to nepotrebno tveganje, ki prinaša zelo majhno verjetnost uspeha, v primerjavi z vsakodnevnim uživanjem tablet, ki ustavljajo napredovanje virusa in tako posamezniku omogočajo dolgo in zdravo življenje.
1010 let je tako imenovani berlinski pacient že brez virusa HIV.
Dr. Anthony Fauci, vodja oddelka za HIV oziroma aids na britanskem nacionalnem inštitutu za zdravje, je povedal, da zadnji primer dokazuje, da lahko donacija nekoga, ki je odporen proti HIV, uniči virus pri prejemniku, seveda če ta preživi presaditev. "S stališča množice ljudi, ki bi se radi pozdravili, pa je to nepraktičen poseg," pojasnjuje. "Če ima nekdo raka, ki ga bo v vsakem primeru ubil, potrebuje presaditev matičnih celic, in če ima še HIV, je to še toliko bolj smiselno."
Dr. Janet Siliciano je ena vodilnih raziskovalk in strokovnjakinj za omenjeni virus; strinja se, da bodo imela ta spoznanja omejen učinek, vendar je novi primer ozdravitve pokazal, da v primeru berlinskega bolnika ni šlo za naključje – vsi pokusi, ki so sledili, pa so spodleteli.
Mutacija na genu
Bolniku so okužbo s HIV diagnosticirali leta 2003, protivirusna zdravila je začel uživati leta 2012. Zdravljenje z zatiralci virusov je stroka razvila že leta 1996, vsakič jo predpišejo takoj po prepoznavi okužbe. Ni znano, zakaj je začel moški iz Londona jemati zdravila šele čez devet let. Tistega leta so mu odkrili hodginkov limfom, zato je začel jesti tablete. V presaditev matičnih celic je privolil leta 2016.
Ta dosežek je lahko korak bližje k odkritju zdravila za HIV.
Večina izmed nas ima gen CCR5, ki ga virus HIV zlorablja, da lahko napade naš imunski sistem, nekaj ljudi pa ima na tem genu mutacijo, ki ga blokira, zaradi česar so naravno odporni proti HIV. Tovrstni posamezniki so bili v primeru obeh ozdravljenih bolnikov darovalci matičnih celic. Približno en odstotek ljudi iz severne Evrope je podedoval to mutacijo od obeh staršev in so zato imuni proti večini oblik HIV, gre za najbolj iskane donatorje. Londonski bolnik je s presaditvijo pridobil odpornost, nato pa prostovoljno prenehal uživati zaviralce virusov, da bi videl, ali je bil poseg uspešen – zdravniki tega praviloma ne odobravajo.
No, bolnika iz Berlina je prenehal jemati zaviralce že pred presaditvijo, tisti iz Londona pa je bil vseskozi na zdravilih. Ta po šestih mesecih tako zatrejo virus, da ga zdravniki ne morejo zaznati in niso več kužni, po nekaj tednih neuživanja pa se virus namnoži v nepredstavljivih količinah. V primeru bolnika iz Londona se to ni zgodilo, niso našli ne R5-tipa virusa, ne X4-tipa virusa, ki je povezan s povsem drugim genom.
Moški iz Londona je bil v primerjavi s tistim iz Berlina močnejši, saj ni imel za seboj obsevanj in je prestal manj agresivno kemoterapijo, morda je imel tudi zato blago reakcijo na poseg. To pa še ni vse, Brown je imel kasneje še eno presaditev, ker se mu je levkemija ponovila, sledili so ponovna obsevanja in kemoterapija.
Kitajski eksperiment
Kitajci so lani pritegnili veliko pozornosti in negodovanja svetovne javnosti, ko so gensko spremenili gen CCR5 in s tem ustvarili dve deklici, odporni proti HIV. Dr. He Jiankui je to dosegel z metodo CRISPR, deklici Lulu in Nana sta se rodili brez tega gena in nista dedovali očetovega virusa HIV.
Kitajci so lani pritegnili veliko pozornosti in negodovanja svetovne javnosti, ko so gensko spremenili gen CCR5 in s tem ustvarili dve deklici, odporni proti HIV. Dr. He Jiankui je to dosegel z metodo CRISPR, deklici Lulu in Nana sta se rodili brez tega gena in nista dedovali očetovega virusa HIV.
Brown si želi, da bi spoznal bolnika iz Londona in ga spodbudil, naj stopi pred javnost, saj bi s tem lahko ponudil dodatno upanje drugim okuženim. Dr. Andrew Freedman iz univerze v Cardiffu je dodal: "To je zanimivo in potencialno pomembno odkritje, vemo, da je berlinski pacient brez virusa že 10 let. Ta način zdravljenja sicer ni praktičen za milijone ljudi, ki imajo okužbo, je pa lahko tovrstni dosežek korak proti dokončnemu odkritju zdravila za HIV.
Verjetno smo od tega oddaljeni še več let, do takrat pa se moramo truditi za hitro diagnozo okuženih in uvedbo dosmrtnega uživanja kombinacije protivirusnih zdravil. To je zelo pomembno, saj je življenjska doba bolnikov na terapiji skoraj normalna, hkrati pa onemogoča okužbe drugih."