Koristna fermentirana živila

Na policah je veliko fermentiranih prehranskih izdelkov z zanimivimi imeni (kombuča, miso, tempeh), ki obljubljajo blagodejne vplive na naše telo in zdravje. Vsem je skupno, da na naše krožnike prihajajo z različnih koncev sveta in nastanejo s postopkom fermentacije. Tovrstni izdelki niso novost, takšni so jogurt, kislo mleko, sir, kislo zelje, kis, vino, pivo.

Uživanje fermentirane hrane naj bi ugodno vplivalo na prebavo in zdravje, je laže prebavljiva, hranila v njej pa so za naše telo bolj razpoložljiva. »Fermentacija lahko izboljša hranilno vrednost živil, na primer zelju, saj omogoči večjo razpoložljivost nekaterih hranil, fermentirana živila so lažje prebavljiva, posebni pa so tudi okusi, ki jih v kozarcu ustvarijo mikroorganizmi,« je izpostavila nekaj prednosti tovrstnih živil Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Postopka se lahko lotimo tudi doma, vedeti pa je treba, da s kuhanjem fermentirana hrana ne bo več vsebovala živih bakterij, zato jo raje uživamo surovo, poudarjajo na ZPS.


Fermentiramo lahko skoraj vsa živila: sadje, zelenjavo, žita, mleko, stročnice, meso, ribe, čaj. »Med najbolj poznanimi tradicionalnimi živili sta zagotovo kislo zelje in repa, ki vsebujeta malo maščob in ogljikovih hidratov, a veliko koristnih snovi: prehransko vlaknino, vitamine (betakaroten, vitamin C, riboflavin, niacin in tiamin) in minerale (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo in fosfor) v oblikah, ki jih telo lahko dobro izkoristi,« je še dejala Kremićeva z ZPS.