Kosmiče pripravimo sami

Z novim šolskim letom se na mizi za zajtrk pogosteje znajdejo kosmiči v nešteto različicah. Najbolj znani so gotovo ovseni, s katerimi so zrasle generacije naših prednikov. Kuhani ali zgolj namočeni v mleku ali jogurtu, z dodanim sadjem, suhim ali svežim, oreški ali semeni so postali simbol zdravega in okusnega zajtrka. Seveda kosmiče pripravljajo tudi iz drugih žitaric, tako lahko kupimo na primer pirine, ržene, ječmenove ali pšenične, ki jih lahko med seboj poljubno mešamo.

Žitarice v naši prehrani zavzemajo velik delež, poleg ogljikovih hidratov vsebujejo veliko vlaknin, ki so blagodejne za prebavo, povrhu pa še vitamine skupine B in železo. Vendar je treba biti pri njihovem uživanju tudi previden, začne pa se že z izbiro v trgovini. Kosmiči so osnova za priljubljene mislije, ki jih lahko za jutranjo porcijo pripravimo na dva načina. Enostavno, brez prehudega razmišljanja, v trgovini kupimo mešanico, ki nam najbolj ustreza, in domnevno zdrav obrok je zagotovljen. Vendar se v industrijsko pripravljenih in bolj ali manj privlačno zapakiranih v embalažo pod imeni crispy, misli ali hrustljavi kosmiči skriva obilje snovi, ki se jim je bolje izogniti, zlasti sladkorja in umetnih dodatkov. Če že kupujemo tovrstne izdelke, izberimo tiste z manj sladkorja, več vlaknin in manj maščob. Vselej skrbno preberimo deklaracijo, preden vrečka roma v nakupovalni voziček.
Boljša izbira so navadni kosmiči, ki jih bomo doma pripravili po svojem okusu. Kupimo ekološke, ki jih lahko dobimo na tržnici ali pri kmetu pa tudi v dobro založenih trgovinah. Če smo velik potrošnik, morda velja razmisliti o kosmičniku, v katerem bomo kosmiče iz zrnja mleli sproti. Res pa je, da je to lahko precejšnja investicija, saj bo za kakovostnega treba odšteti nekaj sto evrov. Taka priprava zahteva več časa in organizacije, saj bo treba v tem primeru pri kmetu ali v mlinu kupovati tudi žitarice v zrnju. A bosta strošek nakupa kosmičnika in trud poplačana z res okusnimi in svežimi kosmiči. Povedati je namreč treba še, da kosmiči s staranjem izgubljajo hranljivo vrednost, zato jih nikar ne kupujmo za zalogo; hranimo jih v suhem prostoru.