Kožo moramo opazovati

Maligni melanom je ena najhujših oblik kožnega raka. Kako prepoznati kožna znamenja, ki so lahko nevarna, in kaj vse loči malignega od benignih melanomov? Pogovarjali smo se s specialistko dermatovenerologije Vesno Tlaker, dr. med., z Inštituta za dermatologijo v Ljubljani.

Skoraj vsak človek ima po koži vsaj nekaj rjavih, črnih ali rdečkastih lis ali bunčic, ki jim pogovorno pravimo znamenja. »Strokovno jih ločujemo na številne vrste in podvrste. Znamenja rastejo in se spreminjajo počasi. Večinoma se rodimo brez njih. V otroštvu se po koži vsega telesa začnejo pojavljati rjave pike, ki počasi prerastejo v manjše lise ali bunčice. Ta kožna znamenja po navadi rastejo s podobno hitrostjo in šele iz leta v leto vidimo kakšno spremembo,« pove strokovnjakinja.

Melanom, nevarni kožni rak, lahko nastane iz znamenja, večinoma pa se pojavi na novo. Melanom je videti in se tudi spreminja drugače kot vsa druga znamenja, razlaga Tlakerjeva: je več različnih odtenkov rjave, modrikaste, sivkaste, črne, lahko tudi rožnate barve. »Praviloma je melanom nepravilnih robov, asimetrične zgradbe, predvsem pa raste hitro, kar iz meseca v mesec vidimo, da sprememba napreduje in se povečuje. Redko srbi, zakrvavi pa pozno, tako da ta znaka nista zanesljiva spremljevalca. Bazalnocelični in ploščatocelični karcinom se pokažeta kot krasta, rana ali razjeda na koži, lahko tudi kot vozlič ali zadebeljeni predel kože, ki nenehno raste. Kakršno koli podobno spremembo opazimo, jo je treba pokazati dermatologu,« opozori sogovornica.

Dermatologi si pri prepoznavanju kožnih znamenj pomagajo z dermatoskopijo in računalniško podprto dermatoskopijo. »To sta diagnostični metodi, ki nam pomagata pri prepoznavanju kožnih sprememb. Dermatoskop je naprava, na videz podobna otoskopu, s katerim nam zdravnik pregleda ušesa. Optični del dermatoskopa postavimo na kožo, ki jo prej navlažimo, na primer z vodo ali akoholom. Nato skozenj pregledujemo osvetljeno in povečano površino kože. Plast tekočine med lečo in kožo izboljša preglednost v globino – podobno kot če opazujemo jezersko dno s kopnega ali pa s potapljaško masko. Dermatoskopija pomeni izjemen napredek v prepoznavanju znamenj oziroma benignih in malignih kožnih sprememb, pa tudi nekaterih vnetnih kožnih bolezni. Računalniško podprta dermatoskopija pomeni, da dermatoskopsko sliko shranimo v računalniški program za poznejšo primerjavo. Programska oprema pa nam omogoča tudi različne analize vzorcev in kožnih sprememb, kar vse izboljša natančnost diagnostike.«

Najpogostejše vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Medtem ko imata prva dva večinoma dobro napoved, je melanom zelo nevaren rak. Sprva raste počasi in je odlično ozdravljiv z enostavno operacijo. Če zamudimo to zgodnjo fazo, pa je nevaren in velikokrat smrten tumor.

Koža je edini organ, ki ga lahko nenehno opazujemo in nadzorujemo in tako sami veliko naredimo za svoje zdravje. Potrebna je tudi zaščita pred soncem, saj so vse tri najpogostejše vrste kožnega raka povezane z UV-sevanjem.