STROČNICA

Kralj bob se počasi vrača

Nekoč je bil najbolj uporabljana stročnica, potem je skorajda izginil z naših jedilnikov; zadnja leta ga vrtnarji in kmetje spet gojijo, spomladi in poleti ga lahko kupimo na tržnici.
Fotografija: Uživamo zrnje pa tudi zelo mlado stročje. FOTO: Bhofack2/Getty Images
Odpri galerijo
Uživamo zrnje pa tudi zelo mlado stročje. FOTO: Bhofack2/Getty Images

Bob spada med stročnice, ki so v naši prehrani izjemno pomembne. Njihove dobre lastnosti so poznali že naši daljni predniki, saj viri kažejo, da so bob in druge stročnice pridelovali že pred osem tisoč leti, in to tako rekoč po vsem svetu, kar pomeni, da spada med najstarejše kulturne rastline.
Najdemo ga tudi v katerem vrtu. FOTO: Daseaford/Getty Images
Najdemo ga tudi v katerem vrtu. FOTO: Daseaford/Getty Images

Stročnice so takoj za žiti drugi najpomembnejši prehranski vir v svetu, med njimi pa je po porabi največ fižola, leče, soje, graha in čičerike. Nikakor pa ne gre zanemariti boba, ki je v naših krajih pomembno vlogo igral vse do prihoda krompirja. Cenjen je predvsem zaradi visoke vsebnosti beljakovin, pri čemer je zanimivo, da jih sveža zrna vsebujejo okoli deset odstotkov, suha pa precej več, kar 35 odstotkov. Največja svetovna pridelovalka boba je danes Kitajska, v Evropi pa Italija, Španija, Portugalska in Francija. Za tiste, ki jih mika, da bi bob gojili na domačem vrtu, povejmo, da je letos za setev že prepozno. Bob namreč ne mara vročine, zato ga je treba sejati zgodaj spomladi, ko je še mrzlo, še pred grahom.

Sicer pa začnemo stročje pobirati še pozno spomladi, zori pa vse poletje. Mladi stroki so užitni, prav tako uživamo sveže zrnje, ki pa ga lahko tudi sušimo in pozneje uporabimo kot suh fižol. Sveže zrnje je kuhano v približno desetih minutah, nekatere jedce lahko zmoti malce trša lupina, a jo lahko med uživanjem tudi odstranimo. Če imamo suho zrnje, ga namočimo v vodi, tako kot fižol, vsaj za nekaj ur, še bolje čez noč. Pred kuhanjem vodo odlijemo, dolijemo svežo in pustimo vreti na zmernem ognju približno tri četrt ure.


Zrnje lahko kuhamo posebej in ga dodajamo solatam, juham in enolončnicam, lahko pa iz njega pripravimo samostojno jed, pasulj, na primer. Dobro se ujame z vsemi vrstami mesa in mesnin, zato se v krepkih enolončnicah pogosto druži z narezanimi klobasami, popečeno slanino ali ga pripravimo s svežim mesom. Te jedi bodo teknile v zimskih dneh, v vročem poletju pa pripravimo lažjo različico s piščančjim mesom in svežim bobom, ki bo kuhana v slabe pol ure, da ne bomo preveč segrevali že tako vroče kuhinje. Juhi dodamo poljubno zelenolistno zelenjavo.
Sveže zrnje pa tudi stroke, če so še užitni, porabimo čim prej, v hladilniku ga lahko hranimo nekaj dni. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije