ALERGIJA NA HRANO
Krči v trebuhu znak alergije
Živilom, ki nam delajo težave, se je bolje izogibati; alergija na hrano je pri odraslih redka.
Odpri galerijo
Alergijska reakcija na hrano se lahko kaže kot izpuščaj. FOTO: Leadenpork/Getty Images
Če se nam po uživanju določenega živila več dni pojavljajo težave s prebavili, dihali ali nastanejo izpuščaji na koži, je to znak, da smo za to hrano preobčutljivi ali celo alergični nanjo. Najboljša in najhitrejša rešitev je, da se takim živilom izogibamo. Ob tem pa bi bilo tudi dobro, svetuje Jože Majes z zeliščarske Kmetije Plavica, da bi poskusili preveriti, ali so bili ti prehranski izdelki škropljeni s sintetičnimi škropivi.
»Danes vemo, da je tudi meso živali, ki so uživale tako hrano, večkrat vprašljivo. Predvsem perutnina vsebuje hormone in ostanke antibiotikov, po uživanju tega pa imamo lahko težave,« pojasni Majes.
Pogostost alergij oziroma alergijskih reakcij, tudi na hrano, se v svetu povečuje. Alergija na hrano je precej pogosta v zgodnjem otroštvu in dokaj redka pri odraslih. Kot pravijo v Združenju zdravnikov družinske medicine, jo ima približno šest odstotkov otrok do 3. leta starosti. Pri odraslih je bolj kot prava alergija pogostejša intoleranca oziroma neprenašanje določenih živil, ki se pojavlja pri več kot 20 odstotkih ljudi, medtem ko ima alergijo na hrano, ki jo je mogoče objektivno dokazati, le poldrugi odstotek Evropejcev.
Izogibanje hrani, ki nam povzroča težave, je najučinkovitejše, ni pa vedno najlažje, saj je ponudba različnih živil, ki lahko le v sledeh vsebujejo snovi, na katere smo alergični, zelo velika. »Največkrat bomo to rešili s spremembo prehranskih navad, ponudba hrane je velika. Znano je tudi, da nas preveč zaužitega alkohola, sladkorja, nasičenih maščob in izdelkov iz bele moke uničuje. Zavedati se moramo, da je treba prehrano prilagoditi naši starosti in aktivnosti, tako bo tudi intolerance na določena živila vse manj. Nič ne bo narobe, če se bomo držali Hipokratovega reka izpred dveh tisočletij in pol, ko je dejal: 'Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana,'« svetuje Majes.
Alergija na hrano lahko močno vpliva na kakovost življenja obolelega, ob ustrezni dieti pa nima večjega vpliva, a jo moramo res dosledno upoštevati in se izogibati tudi skritim alergenom, pravijo zdravniki družinske medicine. Pogosti alergeni med otroki so kravje mleko, jajca, arašidi, soja, pšenica in morske ribe, pri odraslih pa so največkrat krivi alergeni v sadju, orehih in arašidih, začimbah, ribah in morskih sadežih, pšenični moki, mleku in jajcih. Ker se alergijski odziv ne pojavi vedno, ko zaužijemo določeno živilo, je treba biti pozoren na ponavljajoče se reakcije, in če se te pojavijo večkrat, obiskati zdravnika.
Kot pravijo v Združenju zdravnikov družinske medicine, se alergijske reakcije na hrano lahko kažejo na različne načine, na primer na koži (srbež, izpuščaj), pojavijo se lahko spremembe na dihalih, kot so solzenje, srbež okoli oči, kihanje, vodeni izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, piskanje ali oteženo dihanje, kažejo se tudi v prebavilih, kot srbež v ustih, otekanje ustnic in ustne votline, s siljenjem na bruhanje in bruhanjem, bolečino v trebuhu, drisko. Redkeje se alergijski odzivi na določeno hrano kažejo s hitrejšim utripom srca, padcem krvnega tlaka, izgubo zavesti ali celo anafilaktičnim šokom, najhujšo obliko preobčutljivosti organizma za določene snovi.
»Danes vemo, da je tudi meso živali, ki so uživale tako hrano, večkrat vprašljivo. Predvsem perutnina vsebuje hormone in ostanke antibiotikov, po uživanju tega pa imamo lahko težave,« pojasni Majes.
Pogostejša pri otrocih
Pogostost alergij oziroma alergijskih reakcij, tudi na hrano, se v svetu povečuje. Alergija na hrano je precej pogosta v zgodnjem otroštvu in dokaj redka pri odraslih. Kot pravijo v Združenju zdravnikov družinske medicine, jo ima približno šest odstotkov otrok do 3. leta starosti. Pri odraslih je bolj kot prava alergija pogostejša intoleranca oziroma neprenašanje določenih živil, ki se pojavlja pri več kot 20 odstotkih ljudi, medtem ko ima alergijo na hrano, ki jo je mogoče objektivno dokazati, le poldrugi odstotek Evropejcev.
Jajca, morski sadeži, oreški in mleko so najpogostejši alergeni. FOTO: Margouillatphotos/Getty Images
Izogibanje hrani, ki nam povzroča težave, je najučinkovitejše, ni pa vedno najlažje, saj je ponudba različnih živil, ki lahko le v sledeh vsebujejo snovi, na katere smo alergični, zelo velika. »Največkrat bomo to rešili s spremembo prehranskih navad, ponudba hrane je velika. Znano je tudi, da nas preveč zaužitega alkohola, sladkorja, nasičenih maščob in izdelkov iz bele moke uničuje. Zavedati se moramo, da je treba prehrano prilagoditi naši starosti in aktivnosti, tako bo tudi intolerance na določena živila vse manj. Nič ne bo narobe, če se bomo držali Hipokratovega reka izpred dveh tisočletij in pol, ko je dejal: 'Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana,'« svetuje Majes.
Pogosti alergeni
Alergija na hrano lahko močno vpliva na kakovost življenja obolelega, ob ustrezni dieti pa nima večjega vpliva, a jo moramo res dosledno upoštevati in se izogibati tudi skritim alergenom, pravijo zdravniki družinske medicine. Pogosti alergeni med otroki so kravje mleko, jajca, arašidi, soja, pšenica in morske ribe, pri odraslih pa so največkrat krivi alergeni v sadju, orehih in arašidih, začimbah, ribah in morskih sadežih, pšenični moki, mleku in jajcih. Ker se alergijski odziv ne pojavi vedno, ko zaužijemo določeno živilo, je treba biti pozoren na ponavljajoče se reakcije, in če se te pojavijo večkrat, obiskati zdravnika.
Pri zdravljenju je najpomembnejša prepoznava alergena in njegova izločitev iz prehrane.
Kot pravijo v Združenju zdravnikov družinske medicine, se alergijske reakcije na hrano lahko kažejo na različne načine, na primer na koži (srbež, izpuščaj), pojavijo se lahko spremembe na dihalih, kot so solzenje, srbež okoli oči, kihanje, vodeni izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, piskanje ali oteženo dihanje, kažejo se tudi v prebavilih, kot srbež v ustih, otekanje ustnic in ustne votline, s siljenjem na bruhanje in bruhanjem, bolečino v trebuhu, drisko. Redkeje se alergijski odzivi na določeno hrano kažejo s hitrejšim utripom srca, padcem krvnega tlaka, izgubo zavesti ali celo anafilaktičnim šokom, najhujšo obliko preobčutljivosti organizma za določene snovi.
