Kri v blatu je opozorilni znak

Hemoroidi, imenovani tudi zlata žila, so posledica povečanja zadnjičnega žilnega pleteža, vzroki za njihov pojav pa so lahko različni. »Ločimo notranje in zunanje hemoroide,« pojasnjuje asist. dr. Gregor Norčič, dr. med., specialist abdominalne kirurgije iz MC Barsos.


»Notranji hemoroidi ležijo v podsluznični plasti končnega dela danke, zunanji ležijo ob zadnjiku, od notranjih jih loči t. i. zobata črta. Po navadi so manj izraženi kot notranji, vendar bistveno bolj vplivajo na estetiko intimnih predelov telesa pa tudi začutimo jih prej, ker je koža v tem predelu dobro oživčena.« Notranji hemoroidi načeloma ne povzročajo bolečin, lahko pa se zaradi njih pojavi moteča krvavitev na blato:


»Lahko pa se tako povečajo, da izpadajo skozi zadnjik pri napenjanju ali so celo nenehno izpadli, kar je lahko moteče, neprijetno in postane celo boleče. Tudi zunanji hemoroidi lahko povzročijo krvavitev na blato, zlasti če jih poškodujemo pri brisanju s toaletnim papirjem oziroma v primeru drgnjenja ob oblačila.«
 

Srbečica, boleče odvajanje

Na hemoroide najpogosteje opozori odvajanje svetlo rdeče krvi na blatu oziroma sled krvi na toaletnem papirju ali v toaletni školjki. Lahko se pojavijo tudi srbečica okoli anusnega predela, boleče odvajanje blata, občutek neizpraznjenega črevesa, okoli anusa pa lahko otipamo zatrdline, katerih velikost sega od graha do lešnika, nadaljuje sogovornika: »Taka zatrdlina je po navadi temno modre do črne barve, večinoma jo spremlja bolečina. Zatrdlina je posledica strjene krvi v hemoroidalnem žilnem pletežu. Sčasoma taka zatrdlina ponavadi poči, nekaj strdkov pa se izloči, kar opazimo kot krvavitev. Lahko pa se zatrdlina tudi spontano razgradi, ne da bi počila.«


Težave s hemoroidi so zelo pogoste, najmanj enkrat v življenju naj bi jih imela več kot polovica vseh ljudi, pojasnjuje asist. dr. Norčič: »Pojavljajo se tako pri ženskah kot pri moških, najpogosteje med 20. in 65. letom starosti. K nastanku hemoroidov lahko pripomore genetska predispozicija, pomembnejšo vlogo pa verjetno igrata življenjski slog in prehranjevalne navade.« Skrben pregled in pravilna diagnoza sta pomembna pri vsaki krvavitvi iz analne odprtine oziroma sledeh krvi v blatu.


Kri v blatu je lahko tudi simptom drugih bolezni prebavnega trakta, denimo tumorja debelega črevesa, opozori sogovornik: »Za postavitev diagnoze največkrat zadostuje že klinični pregled, katerega sestavni del je tudi digitorektalni pregled (iztipanje zadnjika). Večinoma je za potrditev hemoroidov treba opraviti še proktoskopijo oziroma pregled zadnjika z instrumentom z lučko. Glede na velikost hemoroidov in vrsto težav, ki jih povzročajo, zdravimo bodisi konservativno (metode za uravnavanje prebave, lokalni preparati in kreme) bodisi z različnimi posegi, od ambulantne postavitve ligatur do klasične operacije hemoroidov.«


Pri konservativnem zdravljenju ima posebno pomembno vlogo pravilna prehrana z velikim deležem zelenjave, sadja in žitaric, saj te vsebujejo veliko vlaknin, ki vežejo vodo, s čimer večajo volumen blata in spodbujajo črevesno peristaltiko, sklene sogovornik: »Koristno je pitje večjih količin vode, kajti voda spodbuja delovanje črevesja ter lajša prehod blata skozi debelo črevo in danko. Koristna je tudi telesna dejavnost, saj pospešuje prebavo.«