Kritika je lahko darilo

Psihologi pravijo, da nihče ne posluša kritike na svoj račun brez neprijetne kepe v grlu. Ne glede na to, ali je utemeljena ali ne, jo težko predelamo. Kritika v naši družbi na splošno velja za stresno ogledalo. A kljub temu je v odnosih ključnega pomena, saj deluje kot regulator med našimi željami in potrebami ter željami in potrebami drugih. Sposobnost izraziti kritiko konstruktivno in zmerno temelji na medsebojnem zaupanju, da nas ima oseba, ki kritizira, še vedno rada oziroma nas spoštuje ter zna izpostaviti tako naše prednosti kot slabosti, pravijo psihologi. Takšna kritika je manj boleča in lahko doseže svoj namen – spremeniti moteče vedenje. Že zgodaj v življenju se sicer naučimo, da se je modro izogibati napakam. Spominjamo se vseh čustveno pretresljivih situacij, ki smo jih doživeli in ki delujejo kot prepoznavni signali za naše ravnanje v trenutni situaciji.

Značilni odziv na kritiko so občutki razočaranja, zavrnitve, prezira – kritika je nekaj, česar nočemo znova doživeti. Takšni občutki se lahko usidrajo precej globoko in negativne izkušnje zaznamujejo naš nadaljnji odnos z osebo, ki kritizira. Že stavek 'morava se pogovoriti' marsikomu dvigne pritisk in odnos lahko končamo zaradi neprimerno izražene kritike oziroma da bi se izognili neprijetnim občutkom. Dejstvo je, da vsi raje slišimo, da smo čudoviti in smo nekaj dobro naredili, kot da nismo. A zavedati se moramo, da je kritika lahko tudi darilo, saj nam prinaša možnost rasti in spreminjanja. Ne gre za zlobne pripombe, ampak nasvet, ki nam lahko pomaga k izboljšanju.

Na naše doživljanje kritike vpliva tudi delovanje možganov, ki najprej ustvarijo intenzivne občutke, kot so bes, strah, prezir in žalost. Hladna analiza, argumentiranje, tehtanje in razmislek pridejo na vrsto pozneje. Zaradi tega je doživljanje kritike težko, saj ravnamo impulzivno in se odzivamo čustveno, preden se pomirimo in trezno pregledamo argumente. In kako lahko umirimo čustveno zmedo? Ustavite se. Globoko zadihajte in izdihajte občutek, da izzveni. Preigrajte različne scenarije za rešitev položaja in izberite najboljši odziv. Izpeljite ga in opazujte, kako se počutite. Tako delujejo otroci, ki svoje občutke jemljejo zares in jih jasno izražajo, ne tlačijo in ne kuhajo zamere. Hkrati pa ločujejo med osebo in njenim ravnanjem, kar je drugi nasvet psihologov. Otroci ne rečejo 'zloben si', ampak 'kar si pravkar rekel, je zlobno'. Ločevanje med osebo in njenim ravnanjem je namreč ključno, če želimo podati konstruktivno kritiko, ki ne bo razdrla odnosa z osebo ali prizadela njenih čustev.