P KOT PIVO

Kuhajmo s pivom

Lahko pivo, podobno kot vino, vmešamo v glavno jed? Je pivo lahko tudi sestavni del sladice? Po odgovore smo se podali v Ajdovščino, kjer je doma ena največjih slovenskih kraft pivovarn.
Fotografija: China dog – vipavski hot dog
Odpri galerijo
China dog – vipavski hot dog

Prva asociacija? Grenko. Potem pa še: za privržence zelene ali rdeče nalepke. V steklenici ali pločevinki. Točeno. V tej igri asociacij se izriše še zgodovinski spomin na pivo iz kakšne gostilne, katere del so že pred nekaj desetletji spremenili v pivovarno. Nekatere so obstale do danes, druge gostilniške pivovarne so se že davno spremenile v skladišča. Takšna scena, zeleno-rdeča, dopolnjena z osamljenimi gostilniškimi pivovarnami, je bila pri nas stalnica.
Pivovarna Pelicon, ki sta jo ustanovila Anita Lozar in Matej Pelicon, spada v špico slovenskih butičnih pivovarn, v njej so lani zvarili skoraj 200.000 litrov piva.
Pivovarna Pelicon, ki sta jo ustanovila Anita Lozar in Matej Pelicon, spada v špico slovenskih butičnih pivovarn, v njej so lani zvarili skoraj 200.000 litrov piva.

Nato pa se je pred dobrimi petimi leti vse spremenilo. Na sončni strani Alp so vznikale nove in nove pivovarne. Mikropivovarne. Kraft pivo je hitro postalo trend in že skorajda vsak, ki je imel rad pivo, si je v kleti omislil svojo pivovarno. Če že ne pivovarne, pa vsaj komplet za izdelavo piva, ki je v kotu kleti vrelo kar v tisti beli plastični posodi, po domače imenovani hobuk. Iz hobukov je v kozarce tu pa tam prav zares prišlo pivo, spet drugič kaj kislega in neužitnega. Nekatere pivovarne, ki so nastale v kleti ali garaži, so obstale in se širile, drugih domačih poskusov pivovarstva pa se še danes z nostalgijo spominja le ozek družinski krog.
Pivomanija zagona še ni izgubila, saj se nove pivovarne in pivski (p)o(s)kusi še vedno vztrajno širijo po Sloveniji. Dokaz te trditve je zemljevid, objavljen na spletnem mestu PivoMan, na katerem je trenutno vpisanih že več kot sto imen butičnih, gostilniških, nomadskih, ljubiteljskih in industrijskih pivovarn. Pa tudi: pomlad je na vidiku, z njo vred pa prvi pikniki, ki ne minejo brez piva. Dovolj razlogov, da v Kulinarično abecedo danes vpisujemo novo črko. Gremo na pivo!

Največji mali pivovarji

Kar na tisto iz Ajdovščine, kajti Pivovarna Pelicon je pred kratkim osvojila dve pomembni nagradi. V Budimpešti, kjer je bilo srednjeevropsko srečanje kraft pivovarstva (Central European Brewers Conference), so s pivom black aurora osvojili nagrado za najboljše pivo na celotnem dogodku, v kategoriji english porter pa še bron.
Zgodba o pivu, ki je v Ajdovščino prineslo še mnogo več nagrad, se je začela pisati leta 2013, ko sta Anita Lozar in Matej Pelicon napolnila prve pivske stekleničke. To se je zgodilo ob odprtju degustacijske hiše Faladur, pojasni Lozarjeva: »Od takrat je nastalo že več kot trideset različnih zvarkov, marca pa bomo v zbirko dodali še eno novost, in sicer lahko kraft pivo z nizko stopnjo alkohola. Trenutno lahko izbirate med sedmimi peliconi v stalni ponudbi in dvema sezonskima.«
Svinjska potrebušina v omaki
Svinjska potrebušina v omaki

Več pivovarn, širša ponudba

Zdaj v Ajdovščini zvarijo že 20.000 litrov piva na mesec, v kratkem pa nameravajo proizvodnjo razširiti. »Lani smo zvarili skoraj 200.000 litrov, letos pa upamo, da presežemo to številko. Med malimi pivovarji se zagotovo uvrščamo v vrh,« opiše Anita Lozar pivovarno, ki je zadnjih pet let vse bolj vidna na slovenskem pivovarskem trgu.
Ta je vsako leto številnejši in bolj razgiban, se strinja sogovornica: »Več mikropivovarn pomeni večjo ponudbo kraft piva. Vsi, ki v pivovarstvu delamo, smo pomagali razširiti glas. S pomočjo številnih festivalov piva, ki so se pojavili v Sloveniji, pa so ljudje imeli možnost poskusiti vse zvarke. S tem smo zagotovo dvignili kulturo pitja piva in razgledanost slovenskih ljubiteljev piva ter razširitev ponudbe v gostinskih lokalih in trgovinah. Prav tako je narasla prepoznavnost slovenskemu hmelju, ki ima v Sloveniji že dolgo tradicijo.«

Aurora, golding …

V zadnjih letih smo tudi tisti, ki nam pivo ni ravno najljubša pijača, slišali za sorti aurora in golding, vsi pa smo se počasi naučili ločevati med oznakami na steklenicah piva. Danes ni nekaj nenavadnega, če v lokalu naročiš kozarček ipe (ipa je oznaka za india pale ale, pri pripravi katerega s hmeljem praviloma ne skoparijo) ali če se odločiš za nefiltriran, nepasteriziran lager.
Mali pivovarji si niso dali duška le z načini priprave, temveč so se posvetili tudi kreativnim poimenovanjem. V prestolnici je denimo pivovarna, z zlogi imenovana Loo-blah-nah. Lušten lokalni zven ima Peliconovo hoppy red ale pivo out of china, saj te tri besede zvenijo podobno, kot da bi Anglež poskušal izgovoriti besedo Ajdovščina. Žirovec Anže Račič, ki ga prijatelji kličejo Raca, je pivovarni nadel ime Crazy duck, kar bi v prevodu pomenilo nora raca, in še bi lahko naštevali izvirna imena, ki krojijo slovensko butično pivovarsko sceno.

Recept – pivomisu
Recept – pivomisu

Prefinjeni opisi

Med slovenskimi posebnostmi je denimo tudi zanimiva koncentracija malih pivovarn v okolici Kamnika. Še nekaj zanimivega: črnomaljski Vizir, kjer varijo tudi medeno pivo. Novo je v zadnjih letih to, da v mnogih restavracijah in bistrojih strežejo pivo, ki je bilo v kateri od slovenskih mikropivovarn zvarjeno po receptu chefa. In brez dvoma ste se v zadnjih letih zazrli v kakšno od umetelno narejenih nalepk, denimo v tisto iz bohinjske kraft pivovarne, od koder prihaja tudi pivo jezernik, opisano s temi besedami: »svetlo, lahko in osvežilno«.

In tudi to je tisto, kar se je v zadnjih letih spremenilo, kajti na podoben način, kot se znajo ljubitelji vina potopiti v to, kaj si bodo natočili v kozarec, po novem poteka izbira piva. Bi danes kozarček tistega, ki te popelje »v tropske kraje, visokogorja ali nad prostrane gozdove«? Ali bi se raje odločili za njega, ki je »tako nepremagljiv, ves pšeničen, pastelen, poletno eleganten, svež, krepak, umirjen in izostren«? Morda vam vseeno bolj leži pivo z »nežno aromo kostanjevega medu, je malo slajšega okusa, vendar je v njem še vedno čutiti grenčino klasičnega lager piva«?

Saj res: je morda znano, kakšno pivo je pisano na kožo slovenskemu ljubitelju piva? »Ljudje imajo radi dobro in kakovostno pivo. Vedo, kdaj je dobro, in se k temu radi vračajo. Zato pri nas sledimo preprosti filozofiji – delamo takšno pivo, ki ga radi pijemo, izključno iz najboljših surovin in pri tem ne varčujemo. Vedno smo veseli, ko se ljudje vrnejo in pivo pohvalijo, v našem delu pa prepoznajo trud, ki ga vlagamo,« se konkretnemu odgovoru diplomatsko izogne Anita Lozar iz ajdovske Pivovarne Pelicon.

Tudi z višnjami in vipavskim sadjem

Doda še, da so tudi slovenski pivovarji pivske arome razširili vse do sadnih okusov, saj so ponudili že pivo s češnjami in drugim sadjem. »V pivovarni smo zvarili pivo z višnjami, vendar zgolj toliko, kolikor smo jih pobrali v domačem sadovnjaku. Seveda lahko v prihodnosti od nas pričakujete več piva z lokalnimi surovinami, ena od teh je vipavsko sadje,« napove Lozarjeva še en korak, ki ga ajdovska pivovarna načrtuje v bližnji prihodnosti. Že zelo kmalu, predvidoma 8. marca, bo ob tej ajdovski pivovarni vrata odprla trgovinica z degustacijskim prostorom, ki bo neposredno povezana s proizvodnjo.
In še skok k hrani: večerjam v slovenskih restavracijah, na katerih so k jedem iskali najbolj skladen vinski okus, so se v sodobnem času pridružili še trendovski kulinarični dogodki, na katerih se krožniki lepo ujamejo s pivom, kajpada natočenim v izbrane kozarce.

V pikantne jedi in sladice

Tudi v Pivovarni Pelicon že od začetka spajajo različne okuse piva z lokalno kulinariko, pri čemer sodelujejo z ekipo Faladurja. Katero pivo je torej najbolj univerzalno za kuhanje? »Po letih idej in poskusov lahko zagotovo potegnemo nekaj sklepov. Pri kuhanju se bolje obnesejo piva, ki niso preveč grenka. To pa zato, ker med kuhanjem voda izpari in se okusi še bolj koncentrirajo. Ko se s pivom ne kuha, pa je pri spajanju piva s hrano grenčica zelo dobrodošla. Ta se še posebno dobro obnese ob jedeh, ki so bolj pikantne. V obeh primerih se je izkazalo, da je pivo zelo hvaležno kot sestavina v sladicah oziroma pri spajanju s sladicami. Lani smo skupaj s Faladurjem izvedli večerjo, kjer je blestelo pivo. Izkazalo se je, da tudi pivo, tako kot vino, spada ob krožnik in tudi v lonec,« je pojasnila Lozarjeva.

Ker že nekaj let uspešno eksperimentirajo s pivom, smo ekipo Faladurja, ki sredi Ajdovščine skrbi za vinski bar, vinoteko in tudi degustacijski prostor, prosili, naj za Kulinarično abecedo sestavi tri recepte. Najprej je tu s pivom prežet vipavski hot dog. Zraven so postregli počasi kuhano meso in, za prav nič grenak zaključek, še sladico, o kateri vse pove že posrečeno ime – pivomisu!

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije