OKUS
Kuhamo z vinom
Lepo se ujame z rdečim radičem, ki je preživel zimo in shranil zdravilno grenčino v svojih listih.
Odpri galerijo
Znana je misel nekega komika, da rad kuha z vinom, včasih ga celo doda v kakšno jed. Drži. Kuhati z vinom pomeni, da imaš pijačo že pri roki, saj je treba med kuhanjem večkrat počakati, da se popraži ali kaj podobnega. Na vino sem se spomnila, ko sem pripravljala radičevo rižoto. Kaj že se lepo ujema z rdečim radičem, ki je preživel zimo in shranil zdravilno grenčino v svojih
Za fino rižotko je najboljši rdeč treviški radič, ki ima ozke suličaste liste in izrazita bela stebla. Ne naredi glave niti vrtnice, to je tisti, ki ostane vedno majhen in odprt. Dobro prezimi, in če ga porežeš, ponovno odžene liste. V redu bi bil tudi radič verona, ki ima koničasto, na rahlo zvito rdečo glavico. Druge vrste radiča po moji izkušnji niso v redu za kuhanje. Lahko čisto pokvarijo recept. Rižoto prav tako pokvari preveč radiča – v navdušenju nad receptom sem zrezala par glavic (in nekatere niti niso bile prave za kuhanje) in smo rižoto komaj pojedli.
Radič je malo grenek, in tega marsikdo ne mara, sicer je pa ravno ta grenka snov najbolj zanimiva – kot vse druge grenčice tudi ta deluje zdravilno in prečiščevalno. Spomladi je take hrane veliko, regrat, šparglji, cikorija, endivja, kar je odlično, saj ravno spomladi potrebujemo največ podpore pri razstrupljanju. Grenčine je v radiču največ v steblih (tisti del, ki ga po navadi odrežemo in zavržemo). Kar je grenko, čisti, pomirja, obnavlja, deluje pomlajevalno na ledvica, jetra, prebavila. No, ko imamo to v mislih, postane grenko bolj sprejemljivo.
Vino je odločilen dodatek v tej rižoti. Obarva jo rahlo vijolično in ji da zamolkel okus, ki se lepo ujame z radičem. V srednjem veku so radič svetovali proti nespečnosti – s kozarcem dobrega vina se ob takšni večerji prav gotovo sprostiš.
listih za spomladanski detoks? Najboljša kombinacija bo rdeče vino. Moja naj začimba v marcu je timijan, o tem sem pisala zadnjič, kako super zdravilen in poživljajoč je. V rižoto gre torej še timijan, kaj dosti več pa niti ne potrebujem.
Za fino rižotko je najboljši rdeč treviški radič, ki ima ozke suličaste liste in izrazita bela stebla. Ne naredi glave niti vrtnice, to je tisti, ki ostane vedno majhen in odprt. Dobro prezimi, in če ga porežeš, ponovno odžene liste. V redu bi bil tudi radič verona, ki ima koničasto, na rahlo zvito rdečo glavico. Druge vrste radiča po moji izkušnji niso v redu za kuhanje. Lahko čisto pokvarijo recept. Rižoto prav tako pokvari preveč radiča – v navdušenju nad receptom sem zrezala par glavic (in nekatere niti niso bile prave za kuhanje) in smo rižoto komaj pojedli.
Radičeva rižota z rdečim vinomZa dva:
100 g treviškega radiča
čebula
200 g riža za rižote
oljčno olje
dobro rdeče vino
sol in poper
timijan
Očiščen radič, liste in stebla, narežemo na široke trakove. Čebulo sesekljamo. Najboljša bi bila mlada z zelenimi deli vred. Timijan osmukamo s stebelc. Uporabimo samo vršičke in mlade lističe. Pripravimo vročo vodo.
Na oljčnem olju rahlo popražimo čebulo, dodamo riž in mešamo, da postekleni. Bolj ko se potrudimo, bolj kremna bo rižota, seveda pa riž ne sme porjaveti. Dodamo radič, premešamo, da oveni, in zalijemo z malo vroče vode. Dodamo timijan, solimo in popramo s sveže mletim poprom iz mlinčka. Jed prenese precej popra, zato če ga marate, ga kar nameljite. Rižoti bo dal še več vzpodbudne energije.
Ko tekočina izpari, zalijemo s kozarcem vina. Zlijemo raje manj kot preveč, pokuhamo in se odločimo, koliko ga še dodamo. Zadnjih pet minut vina ne dodajamo več, rižota ne sme imeti okusa po alkoholu, zalivamo le še z vročo vodo. Med kuhanjem na blagi temperaturi rižoto mešamo, da se ne prime. Naj bo bolj mokra, to je tip rižote, ko na koncu ne stoji vsako zrno riža zase, ampak je gostljata, lepljiva, čeprav seveda ne razkuhana.
Ponudimo s kozarcem vina, ki smo ga uporabili za kuhanje.
100 g treviškega radiča
čebula
200 g riža za rižote
oljčno olje
dobro rdeče vino
sol in poper
timijan
Očiščen radič, liste in stebla, narežemo na široke trakove. Čebulo sesekljamo. Najboljša bi bila mlada z zelenimi deli vred. Timijan osmukamo s stebelc. Uporabimo samo vršičke in mlade lističe. Pripravimo vročo vodo.
Na oljčnem olju rahlo popražimo čebulo, dodamo riž in mešamo, da postekleni. Bolj ko se potrudimo, bolj kremna bo rižota, seveda pa riž ne sme porjaveti. Dodamo radič, premešamo, da oveni, in zalijemo z malo vroče vode. Dodamo timijan, solimo in popramo s sveže mletim poprom iz mlinčka. Jed prenese precej popra, zato če ga marate, ga kar nameljite. Rižoti bo dal še več vzpodbudne energije.
Ko tekočina izpari, zalijemo s kozarcem vina. Zlijemo raje manj kot preveč, pokuhamo in se odločimo, koliko ga še dodamo. Zadnjih pet minut vina ne dodajamo več, rižota ne sme imeti okusa po alkoholu, zalivamo le še z vročo vodo. Med kuhanjem na blagi temperaturi rižoto mešamo, da se ne prime. Naj bo bolj mokra, to je tip rižote, ko na koncu ne stoji vsako zrno riža zase, ampak je gostljata, lepljiva, čeprav seveda ne razkuhana.
Ponudimo s kozarcem vina, ki smo ga uporabili za kuhanje.
Radič je malo grenek, in tega marsikdo ne mara, sicer je pa ravno ta grenka snov najbolj zanimiva – kot vse druge grenčice tudi ta deluje zdravilno in prečiščevalno. Spomladi je take hrane veliko, regrat, šparglji, cikorija, endivja, kar je odlično, saj ravno spomladi potrebujemo največ podpore pri razstrupljanju. Grenčine je v radiču največ v steblih (tisti del, ki ga po navadi odrežemo in zavržemo). Kar je grenko, čisti, pomirja, obnavlja, deluje pomlajevalno na ledvica, jetra, prebavila. No, ko imamo to v mislih, postane grenko bolj sprejemljivo.
Za fino rižotko je najboljši rdeč treviški radič.
Vino je odločilen dodatek v tej rižoti. Obarva jo rahlo vijolično in ji da zamolkel okus, ki se lepo ujame z radičem. V srednjem veku so radič svetovali proti nespečnosti – s kozarcem dobrega vina se ob takšni večerji prav gotovo sprostiš.