KVAS
Kvasni kosmiči za boljši okus
So iz neaktivnega kvasa, torej ne povzročajo vzhajanja jedi; so svetlo rumeni in polni vitaminov skupine B, zato so priporočljivi za vegane.
Odpri galerijo
Kvas zelo pogosto uporabljamo v vsakdanji prehrani, zlasti tam, kjer pečemo domač kruh, pice ali druge jedi iz kvašenega testa. Za to uporabljamo tako imenovani pekovski kvas, ki ga lahko kupimo v sveži obliki ali suhega, v prahu. Lahko bi ga pridobili tudi sami doma, saj naravni kvas pridobivamo iz testa.
Poenostavljeno povedano, testo iz moke in vode pustimo stati v toplem prostoru, do 25 stopinj, v približno desetih dneh bo fermentiralo in z dodajanjem moke dobimo tako imenovano kislo testo, to pa uporabljamo kot sredstvo za vzhajanje. Od pekovskega kvasa moramo ločiti pivskega, ki se ne uporablja za vzhajanje testa, temveč pri alkoholnem vretju pijač.
Naravni kvas je bogat z vitamini, zlasti skupine B, zato ga nekateri uživajo svežega, malce razredčenega z vodo, kot prehranski dodatek. Primeren je zlasti za vegane in vegetarijance, ki s hrano ne dobijo dovolj vitamina B12.
Da nam ni treba uživati svežega kvasa, ki, roko na srce, ni ravno prijetnega okusa, si privoščimo kvasne kosmiče.
Gre za živilo oziroma dodatek iz neaktivnega kvasa, kar pomeni, da ne povzroča vzhajanja jedi, po okusu pa je zelo prijeten, nekoliko spominja na sir, nekateri pravijo, da tudi na oreške. Kakor koli, s kvasnimi kosmiči potresemo jedi, na primer pico ali testenine, pa različne omake, rižote in kaše, če se nam zdi, da jedi manjka tista pika na i. Okus lahko izboljšamo tako kuhanim kot presnim jedem, na primer solatam in sendvičem. Če jih dodajamo toplotno obdelanim jedem, moramo vedeti, da jih ni priporočljivo segrevati na temperaturo nad 100 stopinj Celzija. Poleg tega, da s kvasnimi kosmiči jedi začinimo, jih uporabljamo tudi za zgoščevanje omak ali juh.
Po videzu kvasni kosmiči ne spominjajo na kvas, saj so svetlo rumeni in drugačne, bolj ali manj grobe strukture, podobno kot na primer žitni kosmiči. Kupimo jih lahko v bolje založenih trgovinah z zdravo hrano; po njih radi posegajo predvsem vegani in vegetarijanci, nad njimi pa se ne bodo pritoževali niti vsejedi. Kvasne kosmiče prodajajo v manjših embalažah, na primer 100 ali 200 gramov, preračunano pa kilogram stane okoli 30 evrov.
Poenostavljeno povedano, testo iz moke in vode pustimo stati v toplem prostoru, do 25 stopinj, v približno desetih dneh bo fermentiralo in z dodajanjem moke dobimo tako imenovano kislo testo, to pa uporabljamo kot sredstvo za vzhajanje. Od pekovskega kvasa moramo ločiti pivskega, ki se ne uporablja za vzhajanje testa, temveč pri alkoholnem vretju pijač.
Naravni kvas je bogat z vitamini, zlasti skupine B, zato ga nekateri uživajo svežega, malce razredčenega z vodo, kot prehranski dodatek. Primeren je zlasti za vegane in vegetarijance, ki s hrano ne dobijo dovolj vitamina B12.
Da nam ni treba uživati svežega kvasa, ki, roko na srce, ni ravno prijetnega okusa, si privoščimo kvasne kosmiče.
Gre za živilo oziroma dodatek iz neaktivnega kvasa, kar pomeni, da ne povzroča vzhajanja jedi, po okusu pa je zelo prijeten, nekoliko spominja na sir, nekateri pravijo, da tudi na oreške. Kakor koli, s kvasnimi kosmiči potresemo jedi, na primer pico ali testenine, pa različne omake, rižote in kaše, če se nam zdi, da jedi manjka tista pika na i. Okus lahko izboljšamo tako kuhanim kot presnim jedem, na primer solatam in sendvičem. Če jih dodajamo toplotno obdelanim jedem, moramo vedeti, da jih ni priporočljivo segrevati na temperaturo nad 100 stopinj Celzija. Poleg tega, da s kvasnimi kosmiči jedi začinimo, jih uporabljamo tudi za zgoščevanje omak ali juh.
Tako kvas kot kosmiči so bogati z vitamini B, kar je dobra novica za tiste, ki ne jedo mesa.
Po videzu kvasni kosmiči ne spominjajo na kvas, saj so svetlo rumeni in drugačne, bolj ali manj grobe strukture, podobno kot na primer žitni kosmiči. Kupimo jih lahko v bolje založenih trgovinah z zdravo hrano; po njih radi posegajo predvsem vegani in vegetarijanci, nad njimi pa se ne bodo pritoževali niti vsejedi. Kvasne kosmiče prodajajo v manjših embalažah, na primer 100 ali 200 gramov, preračunano pa kilogram stane okoli 30 evrov.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja