Lačni smo jezni
Ste bili kdaj jezni na nekoga in bili hkrati lačni? Če da, ste doživeli lačnojezni občutek, gre za nenaden napad razdražljivosti zaradi lakote. Saj veste: lačni smo pač drugačni.
Ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe se razgradijo na enostavne sladkorje, kot je glukoza, aminokisline in proste maščobne kisline. Ta hranila prehajajo v krvni obtok, od tam pa v organe in tkiva in se uporabijo za energijo. Sčasoma začne količina teh hranil v krvi padati, ko raven glukoze močno pade, možgani to zaznajo kot življenjsko nevarno situacijo. Možgani so odvisni od glukoze, sicer enostavne naloge postanejo težke, ko raven glukoze pade, otežena je koncentracija, večja je možnost napak, tudi v nepomembnih situacijah, tudi govor je lahko nepovezan, celo zmeden. Za nameček pa postanemo še – razdražljivi, jezni. Čisto vse nas bo zmotilo. In čeprav nam ni skrivil niti lasu, se bomo znesli nad prvim, ki se bo znašel v naši bližini – partnerjem, otrokom, prijateljico, sodelavcem.
Ko je raven glukoze v krvi na spodnji meji, možgani določenim organom naročijo, naj sintetizirajo hormone, da bi jo povišali. Eden od teh hormonov je adrenalin, stresni hormon, ki se v vseh stresnih situacijah sprošča v krvni obtok. Drugi razlog, zakaj je lakota povezana z jezo, je, da oboje nadzirajo isti geni. Eden teh je nevropeptid Y, ki se sprošča, ko smo lačni; deluje na različne receptorje v možganih, vključno na Y1. Nevropeptid Y in receptor Y1 poleg nadzora lakote uravnavata tudi jezo in agresijo. Ljudje z visokimi ravnmi nevropeptida Y v cerebrospinalni tekočini (likvorju) kažejo tudi visoko raven agresivnih impulzov.
Več je torej razlogov, da smo smo jezni, ko smo lačni. In kako se izogniti lakoti, ki jo spremlja jeza? Tudi v tem primeru je najboljša preventiva. Obrokov nikoli ne preskakujemo, če vemo, da kosila ne bomo mogli pojesti v pravem času, si priskrbimo prigrizek, pri tem seveda ne mislimo na čips ali čokolado ter piškote, to nas ne bo nasitilo, torej bomo spet postali lačni (in jezni). Raje posežemo po zdravih živilih, ki so bogata z vitamini, minerali in vlakninami. Denimo kos kruha iz polnozrnate moke in jabolko, ovsene kosmiče z grškim jogurtom, pest oreškov, denimo mandljev ali orehov.
