Lahko se zgodi komur koli: minute rešujejo življenje
Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni: doživi jo četrtina odraslih po svetu, med njimi približno 30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju. Je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti, vendar bi skoraj vse primere lahko preprečili. Lahko se zgodi komur koli, kadar koli in kjer koli, ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki ji je posvečen 29. oktober in ki letos poteka pod geslom Minute lahko rešujejo življenja, opozarjajo strokovnjaki.
Kognitivni primanjkljaji pogosto ostanejo in onemogočajo vrnitev v prejšnji vsakdanjik in delo.
Odpravimo dejavnike tveganja
Najboljši zdravnik je tisti, ki bolezen preprečuje, in ne tisti, ki jo uspešno zdravi, je prepričan prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. »Preprečevanje debelosti in čezmerne prehranjenosti že v otroštvu bo bistveno zmanjšalo nevarnost za pojavljanje sladkorne bolezni, sekundarne dislipidemije in povišanega krvnega tlaka, ki so pomembni dejavniki za nastanek možganske kapi.
Dolgoletno povišanje krvnega tlaka vodi v srčno bolezen, ki jo neredko spremlja neredno utripanje srca – atrijska fibrilacija –, kar je znova izjemno pomemben dejavnik za nastanek trombembolične možganske kapi, če tega stanja ne prepoznamo pravočasno in ga ne zdravimo. Tudi napredovanje ateroskleroze, ko pride do naplastitev in poapnenja arterij, lahko povzroči možgansko kap, hiperholesterolemija pa je vzrok za nastanek aterosklerotičnih naplastitev,« je opozoril ob svetovnem dnevu in poudaril nujnost redne, vsakodnevne, vsaj zmerne telesne dejavnosti, zdrave in zaščitne mediteranske prehrane in zlasti nekajenja, pri tem pa ne smemo pozabiti na psiho-socialne dejavnike, kot so depresija, nespečnost, zaskrbljenost, izgorelost, ki jih pomagamo obvladovati s sprostitvenimi tehnikami, kot je meditacija, in pa z upočasnitvijo življenjskega tempa.
Ne smemo pozabiti na psiho-socialne dejavnike, kot so depresija, nespečnost, zaskrbljenost, izgorelost.
Ob prvih znakih možganske kapi je, kot vemo, ključno hitro ukrepanje, saj zamujenega časa ni mogoče nadomestiti. Pri tem si pomagamo s kratico GROM, ki ponazarja govor, torej kako jasno in razumljivo govori oseba, roko, torej, ali oseba lahko dvigne roko in jo tam zadrži, obraz, ali se oseba lahko nasmehne in ali ima povešen ustni kot, in minuta, ki opozarja na čas, torej čimprejšnji klic na številko 112. Možganska kap praviloma še vedno velja za bolezen starejših, a med prizadetimi je v zadnjem času vse več mlajših bolnikov, pri katerih je lahko povezana tudi z rakom ali avtoimunskimi boleznimi. Mlajši bolniki se po kapi sicer učinkoviteje rehabilitirajo kot starejši, a predvsem v motoričnem smislu, kognitivni primanjkljaji pa pogosto ostanejo in onemogočajo vrnitev v prejšnji vsakdanjik in delo, ki so ga opravljali nekoč.