Lahko so znak prehlada, pa tudi raka, bolečine lajšamo s toplimi obkladki
Virusi in bakterije, ki nas še posebno radi napadajo, ko se toplejši del leta prevesi v hladnega, pogosto povzročijo tudi povečane bezgavke. Otekline lahko opazimo na vratu, pod pazduhami, pod čeljustjo in brado, za ušesi in v dimljah. Oteklost bezgavk zaradi okužbe imenujemo limfadenitis, otekline pa lahko spremljata občutljivost za dotik in bolečina. Preostali simptomi so povezani z osnovno okužbo, od smrkavega nosa do vnetega grla in povišane temperature.
V telesu imamo od 500 do 600 bezgavk.
Bezgavke oziroma limfni kanali pomagajo telesu v boju z okužbo. So del limfnega sistema, ki je nekakšna 'kanalizacija' telesa. Limfni sistem iz telesa odvaja vse odpadne snovi, ki jih proizvaja vsaka celica. Bezgavke v tem sistemu predstavljajo filtre, saj nas varujejo pred tujki. Prav zato ob okužbi otečejo: skušajo se znebiti virusov in bakterij, ki so vdrli v telo. Bezgavke so značilne fižolaste oblike, merijo pa od 1 do 2 cm. V telesu jih imamo med 500 in 600.
Njihovo otekanje je povezano s pogostimi okužbami, kot so vnetje grla, ošpice, vnetje ušes, okužba zob, mononukleoza, okužbe kože ali ran. Med manj pogostimi infekcijami, pri katerih je eden od znakov otekanje bezgavk, so tuberkuloza, nekatere spolne bolezni, denimo sifilis, toksoplazmoza.
Kadar so otečene dlje kot dva tedna, pojdite k zdravniku.
Bezgavk, ki otečejo ob okužbi, ni treba posebej zdraviti. Pomagala bodo že zdravila, ki jih jemljete za osnovno bolezen (denimo penicilin za angino). Bolečino oziroma neprijeten občutek ob bolečih bezgavkah lahko nekoliko olajšate s toplimi obkladki. Oteklina bi morala izginiti hkrati, ko izzveni bolezen.
Če bezgavke ostajajo otečene več kot dva tedna, se čim prej obrnite na svojega zdravnika, prav tako, če imate poleg otečenih bezgavk še druge simptome, denimo ste nenehno utrujeni ali brez razloga izgubljate telesno težo. Otekle bezgavke so znanilke nekaterih nevarnih bolezni, kot je rak. Pogosto se pojavijo pri bolnikih z levkemijo, hodgkinovo boleznijo (rakom limfatičnega sistema) in ne-hodgkinovim limfomom. Otekle bezgavke so lahko tudi znak, da se je rak na drugem delu telesa razširil na bezgavke. Na možnost raka zdravnik pomisli, kadar je oteklina čvrsta in fiksna ter hitro raste. Zaradi raka otekle bezgavke zdravniki zdravijo z operacijo, sevanjem ali kemoterapijo.
Pogosteje kot na raka pa lahko ob oteklih bezgavkah zdravnik pomisli na avtoimunske motnje. Povečane bezgavke imajo posamezniki z revmatoidnim artritisom, hashimotovim tiroditisom in lupusom. Če imate katero od teh motenj, se o načinu zdravljenja otečenih bezgavk posvetujte z zdravnikom. Otekle bezgavke so lahko tudi posledica imunskih motenj, kot je okužba z virusom HIV, ali posledica uživanja določenih zdravil.
Ob oteklih bezgavkah nujno obiščite zdravnika, zlasti če se je oteklina pojavila brez očitnega razloga, če so otekle več kot dva tedna in se oteklina povečuje, je na otip čvrsta in se ne premika, če se poleg otekline pojavlja še nočno potenje ali nepojasnjena izguba teže.
