SAMOPODOBA
Lasje se redčijo vsem
Izguba las lahko pri moških in ženskah okrne njihovo samopodobo in vpliva na kakovost življenja.
Odpri galerijo
Pri moških se najprej razredčijo predeli lasišča nad senčno regijo in po sprednji strani lasišča, pozneje še na področju temena. FOTO: Guliver/Getty Images
Z redčenjem las se sooča precej ljudi. Podatki kažejo, da ima tovrstne težave 30 odstotkov moških do 30. leta in kar 50 odstotkov moških do 50. leta, z bolj ali manj izrazitim redčenjem se sreča tudi približno tretjina žensk.
Izguba las oziroma redčenje lahko tako pri moških kot ženskah močno okrne njihovo samopodobo in tako vpliva na kakovost življenja. Za marsikoga je to lahko tudi psihološko zelo obremenjujoče. Približno tretjina žensk ima v določenem času izpadanje las (alopecija), zlasti v obdobju po menopavzi; kar dve tretjini ljudi trpi za redčenjem las ali plešastimi lisami. Izpadanje las pri ženskah ima pogosto hujši učinek pri moških, ker je manj družbeno sprejemljiva.
Moškim se lahko razvije klasična plešavost že pri dvajsetem letu, nekateri pa imajo lase še pri sedemdesetih. Dejstvo je, da se nam vsem lasje redčijo oziroma izpadajo. Lasje imajo namreč življenjski ciklus rasti in mirovanja, del tega je tudi izpadanje. Človek ima na glavi od 100.000 do 150.000 las; več kot tri četrtine jih je v rastni fazi, preostanek je v fazi mirovanja. Če nam jih izpade do sto na dan, je to vsekakor še normalen pojav in nam ni treba skrbeti. O prekomernem izpadanju govorimo, če nam v daljšem obdobju dnevno izpade več kot sto las. Takrat je dobro, da se posvetujemo z zdravnikom, dermatologom in poskušamo najti vzrok za izpadanje ter ustrezno zdravimo.
Pojav je najpogosteje posledica genetskih dejavnikov in hormonov. Pri moških se najprej razredčijo predeli lasišča nad senčno regijo in po sprednji strani lasišča, pozneje še na področju temena. Pri napredovali plešavosti ima preostalo lasišče obliko konjske podkve. Pri ženskem tipu redčenja gre za redčenje po centralnem delu lasišča, k sreči se redčenje v centralnem delu le redko stopnjuje do popolne plešavosti. Obstaja še nekaj drugih, manj pogostih vzrokov, kot so avtoimune bolezni, poškodbe lasišča in brazgotine, stranski učinki zdravil in zdravljenj, na primer s kemoterapijo ali radioterapija pa tudi zaradi različnih stresnih situacij.
Izguba las oziroma redčenje lahko tako pri moških kot ženskah močno okrne njihovo samopodobo in tako vpliva na kakovost življenja. Za marsikoga je to lahko tudi psihološko zelo obremenjujoče. Približno tretjina žensk ima v določenem času izpadanje las (alopecija), zlasti v obdobju po menopavzi; kar dve tretjini ljudi trpi za redčenjem las ali plešastimi lisami. Izpadanje las pri ženskah ima pogosto hujši učinek pri moških, ker je manj družbeno sprejemljiva.
Moškim se lahko razvije klasična plešavost že pri dvajsetem letu, nekateri pa imajo lase še pri sedemdesetih. Dejstvo je, da se nam vsem lasje redčijo oziroma izpadajo. Lasje imajo namreč življenjski ciklus rasti in mirovanja, del tega je tudi izpadanje. Človek ima na glavi od 100.000 do 150.000 las; več kot tri četrtine jih je v rastni fazi, preostanek je v fazi mirovanja. Če nam jih izpade do sto na dan, je to vsekakor še normalen pojav in nam ni treba skrbeti. O prekomernem izpadanju govorimo, če nam v daljšem obdobju dnevno izpade več kot sto las. Takrat je dobro, da se posvetujemo z zdravnikom, dermatologom in poskušamo najti vzrok za izpadanje ter ustrezno zdravimo.
O prekomernem izpadanju govorimo, če nam v daljšem obdobju izpade več kot sto las na dan. FOTO: Guliver/Getty Images
Življenjski ciklus lasVsak las se razvije iz folikla – ozkega žepka v koži – in poteka skozi tri faze rasti. Prva je aktivna rastna faza oziroma anagenska faza, ki traja od dve do sedem let. V tem obdobju lasje rastejo približno do en centimeter na mesec. Las je trdno zasidran v lasišče, in če ga izpulimo, nas bo tam zabolelo. Druga faza je prehodna oziroma katagenska faza rasti las in traja približno dva tedna. Tedaj se lasni mešiček pomakne navzgor proti površini kože, kožna papila (struktura, ki neguje celice, da omogočijo rast dlake) se začne ločiti od folikla. V tretji, telogenski oziroma počivajoči fazi, ki traja približno tri do štiri mesece, pa lasje ne rastejo več.
Pojav je najpogosteje posledica genetskih dejavnikov in hormonov. Pri moških se najprej razredčijo predeli lasišča nad senčno regijo in po sprednji strani lasišča, pozneje še na področju temena. Pri napredovali plešavosti ima preostalo lasišče obliko konjske podkve. Pri ženskem tipu redčenja gre za redčenje po centralnem delu lasišča, k sreči se redčenje v centralnem delu le redko stopnjuje do popolne plešavosti. Obstaja še nekaj drugih, manj pogostih vzrokov, kot so avtoimune bolezni, poškodbe lasišča in brazgotine, stranski učinki zdravil in zdravljenj, na primer s kemoterapijo ali radioterapija pa tudi zaradi različnih stresnih situacij.
