Pri tem lažnem zdravljenju je odziv lahko resničen

Lahko gre za sladkorne tabletke, injekcije s fiziološko raztopino ali terapevtske rituale, kar koli, kar v resnici v telesu ničesar ne spremeni, pa vendar se pri pacientu opazi izboljšanje. Medicina je placebo v preteklosti obravnavala kot moteč element, ki lahko pokvari raziskavo (v medicini ga najpogosteje uporabljajo pri testiranju novih zdravil kot kontrolni element), danes pa mu znanstveniki posvečajo veliko pozornosti, saj dokazuje, da lahko nekatera bolezenska stanja izboljšamo sami, zgolj s pravilno naravnanostjo. Placebo je še posebno pogosto učinkovit pri migrenah, bolečinah v sklepih, artritisu, astmi, visokem krvnem tlaku in depresiji.

Domnevno je povezan z dvema psihološkima mehanizmoma, klasičnim pogojevanjem in asociacijo ter pogojevanjem. V prvem primeru gre za povezavo med dražljajem in odzivom. Če smo si zapomnili, da bela okrogla tableta pomaga odpraviti glavobol, nam bo enaka bela tableta lahko odpravila glavobol tudi, če ne bo vsebovala učinkovin, ki jih je vsebovala prva. Asociacija pomeni, da bo bolnik v prihodnosti okroglo belo tableto vselej povezal s tema preteklima izkušnjama. Njegov odziv na uživanje tablete bo torej pogojni.

Fiziološki in psihološki odzivi na zdravljenje s placebom so tudi posledica naših pričakovanj. Raziskovalec na primer pacientu namigne, da je tableta, ki jo bo zaužil, analgetik. Ker pričakuje analgetik, lahko po zaužitju resnično ne občuti več bolečin, čeprav tableta v resnici ni bila drugega kot sladkor.

Učinek placeba je posledica več faktorjev. Med drugim nanj vplivajo odnos med bolnikom in zdravnikom, bolnikovo psihološko stanje in osebnost, resnost zdravstvenega stanja in zunanje okoliščine. Na stopnjo učinka placeba lahko vpliva tudi bolnikova genetika. Učinek je opazen, ko verjamemo, da bo zdravljenje delovalo. Kako placebo deluje, še vedno ni povsem jasno. Znanstveniki ugotavljajo, da gre za zapleteno nevrobiološko reakcijo, ki vključuje povečanje nevrotransmiterjev dobrega počutja, kot so endorfini in dopamin, ter večjo aktivnost v določenih predelih možganov, povezanih z razpoloženjem, čustvenimi reakcijami in samozavedanjem.

Placebo ne more znižati holesterola ali zmanjšati tumorja, lahko pa bolniku pomaga, da se bo počutil bolje. »Najbolj učinkovit je pri stanjih, kot so obvladovanje bolečine, nespečnost, povezana s stresom, in neželeni učinki zdravljenja raka, kot sta utrujenost in slabost,« navaja profesor medicine Ted Kaptchuk iz medicinskega centra Beth Israel Deaconess. Dodaja, da lahko pri sebi za učinek placeba poskrbimo z rituali zdravega življenja – pravilno prehrano, vadbo, jogo, kakovostnim časom za druženje in meditacijo.