Likerji: začne se s trobenticami
Zeliščni likerji so priljubljena pijača, ki si jo privoščimo predvsem kot aperitiv; sladko in hkrati malo grenkasto pijačo, v kateri je 56 sestavin, brez težav lahko naredimo doma.
Odpri galerijo
Pijača ima specifičen okus in temno barvo.
Ne le ljubitelji žganih pijač, prepoznavno zeleno-rdečo etiketo z logotipom jelena z rogovjem nezgrešljivo prepozna vsak, ki se je kdaj sprehodil med policami z alkoholnimi pijačami. Steklenica se znajde tudi v prenekateri shrambi, tudi tam, kjer alkohola sicer ne pijejo. Jägermeister je več kot aperitiv, mnogi si z njim pomagajo pri na primer želodčnih težavah, pa pri prehladnih obolenjih, takole pravijo: sčisti grlo in požiralnik, potem pa gre še v dobro voljo. Seveda s tem ne gre pretiravati, alkohol je vendarle alkohol.
Zeliščnih likerjev poznamo celo vrsto, a le eden je pravi jägermeister. Od drugih, pri nas prav tako znane češke becherovke, se loči predvsem po tem, da je blažjega okusa. Beseda v prevodu iz nemščine pomeni lovski mojster, kar nakazuje na izvor pijače. Prvi jo je pripravil nemški žganjekuhar in lovec Curt Mast, že pred drugo svetovno vojno. Postopek za originalni recept je dolgotrajen, zahteva 56 zelišč, ki jih nabirajo vso sezono, potem vse zmeljejo in namočijo v alkoholu. Po dveh ali treh dneh mešanico zlijejo v hrastove sode. Pijača zori približno eno leto, potem jo precedijo oziroma filtrirajo. Dodajo še sladkor in karamelo ter alkohol in vodo.
Tako pijačo proizvajajo industrijsko, za domači liker pa imamo kopico receptov, ki jih po vrhu vsak priredi malo po svoje. Predvsem pri zeliščih, saj najbrž redkokomu uspe od marca do oktobra, kolikor traja sezona nabiranja zelišč, nabrati vse s seznama. Poleg teh v alkohol namakamo še sadje, koreninice in začimbe, vseh sestavin je, kot rečeno, 56. Vseh ne bomo naštevali, omenimo pa tiste, ki bistveno prispevajo k značilnemu okusu, to so janež, kumina, brinove jagode, ingver, sladki koren, citrusi, lapuh, rožmarinove iglice, bezgovi cvetovi, rman, trpotec, ameriški slamnik, listi borovnice, tavžentroža, lipov cvet, regratov cvet, pelin.
Nabirati začnemo že marca, saj recept med drugim vsebuje cvetove trobentic, marjetic in vijolic. Zelišča in druge sestavine postopoma dodajamo v steklenico z žganjem, v katerem smo raztopili sladkor. Vsakič premešamo s kuhalnico, sproti dolivamo žganje, da je steklenica ves čas polna. Ko končamo, pustimo stati še dva tedna, precedimo in nalijemo v lične stekleničke. Te so lahko krasno darilo.
Uporabimo tudi nekatere začimbe, med njimi kumino. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Zeliščnih likerjev poznamo celo vrsto, a le eden je pravi jägermeister. Od drugih, pri nas prav tako znane češke becherovke, se loči predvsem po tem, da je blažjega okusa. Beseda v prevodu iz nemščine pomeni lovski mojster, kar nakazuje na izvor pijače. Prvi jo je pripravil nemški žganjekuhar in lovec Curt Mast, že pred drugo svetovno vojno. Postopek za originalni recept je dolgotrajen, zahteva 56 zelišč, ki jih nabirajo vso sezono, potem vse zmeljejo in namočijo v alkoholu. Po dveh ali treh dneh mešanico zlijejo v hrastove sode. Pijača zori približno eno leto, potem jo precedijo oziroma filtrirajo. Dodajo še sladkor in karamelo ter alkohol in vodo.
Mešanico zelišč zmeljemo in namočimo v alkoholu.
Tako pijačo proizvajajo industrijsko, za domači liker pa imamo kopico receptov, ki jih po vrhu vsak priredi malo po svoje. Predvsem pri zeliščih, saj najbrž redkokomu uspe od marca do oktobra, kolikor traja sezona nabiranja zelišč, nabrati vse s seznama. Poleg teh v alkohol namakamo še sadje, koreninice in začimbe, vseh sestavin je, kot rečeno, 56. Vseh ne bomo naštevali, omenimo pa tiste, ki bistveno prispevajo k značilnemu okusu, to so janež, kumina, brinove jagode, ingver, sladki koren, citrusi, lapuh, rožmarinove iglice, bezgovi cvetovi, rman, trpotec, ameriški slamnik, listi borovnice, tavžentroža, lipov cvet, regratov cvet, pelin.
Nabirati začnemo že marca, saj recept med drugim vsebuje cvetove trobentic, marjetic in vijolic. Zelišča in druge sestavine postopoma dodajamo v steklenico z žganjem, v katerem smo raztopili sladkor. Vsakič premešamo s kuhalnico, sproti dolivamo žganje, da je steklenica ves čas polna. Ko končamo, pustimo stati še dva tedna, precedimo in nalijemo v lične stekleničke. Te so lahko krasno darilo.
