ZELENA
Listna, stebelna ali gomoljna
Poznamo tri vrste zelene, vse dobro uspevajo na naših vrtovih; sadimo jo še v juniju, liste trgamo že poleti, stebla in gomolje pa režemo oziroma pobiramo jeseni
Odpri galerijo
Stebelno zeleno nekateri imenujejo tudi belušna, saj spominja na šparglje. FOTO: Getty Images/istockphoto
Junija lahko še sadimo zeleno, če nismo vzgojili svojih sadik, jih kupimo v vrtnariji. Zelena je dvoletna korenovka izrazitega okusa in vonja, poznamo pa tri vrste, listno, belušno in gomoljno. Listno uporabljamo kot začimbo in jo površno oko lahko zamenja s peteršiljem. Prav tako kot peteršilj uporabljamo sveže liste, lahko pa jih posušimo.
Pri stebelni uživamo odebeljene, bele peclje, ki spominjajo na šparglje in jih podobno tudi uporabljamo, nekateri jo imenujejo tudi belušna. Zadnja je gomoljna, ki jo pri nas najpogosteje gojimo, uživamo pa odebeljene gomolje, iz katerih pripravimo omako, jo damo v juho, gomolj lahko tudi narežemo na tanke rezine in popečemo.
Sadimo jo v vrstah, ki so 40 centimetrov vsaksebi, sadike v vrsti pa na razdalji 30 centimetrov. Pri izbiri grede se ozrimo po sosedih, dobra družba so kapusnice, na primer zelje, ohrovt, cvetača in brokoli, dobro se bo razumela s solato, paradižnikom in papriko ter fižolom in kumarami. Pravzaprav se slabo razume le s korenčkom in peteršiljem, bolje jo je saditi tudi stran od krompirja in koruze. Na njeno zdravje posebno blagodejno vplivata kamilica in timijan.
Med boleznimi, ki bi jo utegnile napasti, omenimo sivo plesen, listnato pegavost, bakterijsko gnilobo ter nekatere viroze, od škodljivcev jo imajo rade uši, strune, zelenina muha, ogrožajo jo tudi ličinke metuljev. Najbolj je nevarna listnata pegavost, ki lahko uniči velik del pridelka, saj se gomolji po uničenju listov ne morejo več razvijati.
Ker je zelena dvoletnica, jo čez zimo lahko pustimo na gredi in spomladi bo začela poganjati.
Listnato sicer trgamo vse poletje, stebelno pa začnemo rezati v septembru. Gomolje poberemo, ko so dobro razviti, to je pozno jeseni. Spravimo jih v klet ali zasipnico, prezimijo lahko tudi na prostem – v tem primeru jo je dobro ogrniti s slamo.
Pri stebelni uživamo odebeljene, bele peclje, ki spominjajo na šparglje in jih podobno tudi uporabljamo, nekateri jo imenujejo tudi belušna. Zadnja je gomoljna, ki jo pri nas najpogosteje gojimo, uživamo pa odebeljene gomolje, iz katerih pripravimo omako, jo damo v juho, gomolj lahko tudi narežemo na tanke rezine in popečemo.
Pri nas največ gojimo gomoljno zeleno. FOTO: Getty Images/istockphoto
Kamilica za zdravje
Zelena ne prenaša dobro vročine in suše, zato ji poiščemo primerno mesto na vrtu, po možnosti ne preveč propustno, vlažno zemljo, poskrbimo za redno namakanje. Z rednim zalivanjem preprečimo, da bi se v gomolju začela tvoriti olesenela vlakna.Sadimo jo v vrstah, ki so 40 centimetrov vsaksebi, sadike v vrsti pa na razdalji 30 centimetrov. Pri izbiri grede se ozrimo po sosedih, dobra družba so kapusnice, na primer zelje, ohrovt, cvetača in brokoli, dobro se bo razumela s solato, paradižnikom in papriko ter fižolom in kumarami. Pravzaprav se slabo razume le s korenčkom in peteršiljem, bolje jo je saditi tudi stran od krompirja in koruze. Na njeno zdravje posebno blagodejno vplivata kamilica in timijan.
Med boleznimi, ki bi jo utegnile napasti, omenimo sivo plesen, listnato pegavost, bakterijsko gnilobo ter nekatere viroze, od škodljivcev jo imajo rade uši, strune, zelenina muha, ogrožajo jo tudi ličinke metuljev. Najbolj je nevarna listnata pegavost, ki lahko uniči velik del pridelka, saj se gomolji po uničenju listov ne morejo več razvijati.
Ker je zelena dvoletnica, jo čez zimo lahko pustimo na gredi in spomladi bo začela poganjati.
Listnato sicer trgamo vse poletje, stebelno pa začnemo rezati v septembru. Gomolje poberemo, ko so dobro razviti, to je pozno jeseni. Spravimo jih v klet ali zasipnico, prezimijo lahko tudi na prostem – v tem primeru jo je dobro ogrniti s slamo.
