DOBRO JE
Ljubitelji knjig živijo dlje
Obstaja več načinov, s katerimi je mogoče vplivati na zdravje in življenjsko dobo, eden od njih je branje knjig.
Odpri galerijo
Odrekanje kajenju ter pretiravanju z alkoholom, zdrava prehrana in redna vadba so dejanja, ki pozitivno vplivajo na zdravje in na življenjsko dobo. Najnovejša, v časopisu Social Science and Medicine objavljena raziskava pa navaja, da je za boljše zdravje in daljše življenje mogoče poskrbeti tudi z branjem knjig.
V dolgoletni raziskavi je sodelovalo 3635 prostovoljcev in strokovnjaki so ob njihovi pomoči dokazali, da tisti, ki na teden vsaj tri ure in pol namenijo branju, v povprečju živijo dve leti dlje od nebralcev. Kot domnevajo znanstveniki, je to povezano z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi, ki se z branjem krepijo ne glede na starost, spol, izobrazbo, raso, materialni status in zakonski stan.
»Branje pripomore h kakovostnejšemu življenju. Ta vpliv je bil v naši študiji opazen pri tistih, ki so v roke večkrat vzeli knjige, in ne tudi pri onih, ki so brali revije ali časopise,« so povedali izvajalci študije. Pojasnili so: »Branje knjig aktivira več miselnih procesov, ki pozitivno vplivajo na kakovost in s tem na dolžino življenja. V vsebino se je treba poglobiti, s tem se krepijo miselne povezave, prav tako branje spodbuja empatijo, družbeno zaznavanje in čustveno inteligenco, to pa so kognitivni procesi, ki podaljšujejo življenje.«
V dolgoletni raziskavi je sodelovalo 3635 prostovoljcev in strokovnjaki so ob njihovi pomoči dokazali, da tisti, ki na teden vsaj tri ure in pol namenijo branju, v povprečju živijo dve leti dlje od nebralcev. Kot domnevajo znanstveniki, je to povezano z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi, ki se z branjem krepijo ne glede na starost, spol, izobrazbo, raso, materialni status in zakonski stan.
Neprecenljive knjige
Ekipa strokovnjakov z univerze Yale je pod vodstvom Avina Bavishija sodelujoče razdelila v tri skupine: v prvi so bili tisti, ki sploh ne berejo, v drugi posamezniki, ki na teden berejo tri ure in pol ali manj, in v tretji oni, ki na teden ob knjigi preživijo tri ure ali več. Tudi pri sodelujočih iz druge skupine je bilo, v primerjavi s tistimi iz prve, za 17 odstotkov manjše tveganje za prezgodnjo smrt, pri zavzetih bralcih pa je bilo to še manjše. Velja pa opozoriti, da je pozitiven učinek branja opazen le pri branju knjig, ne pa tudi časopisov in revij.»Branje pripomore h kakovostnejšemu življenju. Ta vpliv je bil v naši študiji opazen pri tistih, ki so v roke večkrat vzeli knjige, in ne tudi pri onih, ki so brali revije ali časopise,« so povedali izvajalci študije. Pojasnili so: »Branje knjig aktivira več miselnih procesov, ki pozitivno vplivajo na kakovost in s tem na dolžino življenja. V vsebino se je treba poglobiti, s tem se krepijo miselne povezave, prav tako branje spodbuja empatijo, družbeno zaznavanje in čustveno inteligenco, to pa so kognitivni procesi, ki podaljšujejo življenje.«
Pomagajo tudi računalniške igrice
Zdi se, da kompleksna knjižna dela po vplivih na možgane presegajo vse druge vire pisnih informacij, niso pa knjige edine, ki prisilijo možgane k tvorjenju novih povezav. Več raziskav je, denimo, dokazalo, da so računalniške igrice tudi eno od sredstev za povečanje inteligence, za krepitev sposobnosti učenja in tudi, kadar z njimi ne pretiravate, za podaljšanje življenja.Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro