Majhna nadloga, velika nevarnost

Tako majhni, pa tako nevarni so lahko. Govorimo o klopih, največjih pripadnikih reda pršic. Najraje se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in, pozor, tudi na vrtu. Klopi torej, kot še danes meni marsikdo, ne sedijo na listih dreves in čakajo, da mimo pride človek, in potem skočijo nanj. »Klop s čutili zazna človeka, zleze nanj, poišče primerno nežno mesto in se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo,« na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razloži diplomirana medicinska sestra Mateja Zupančič. Vboda človek ne čuti, zato lahko dolgo ne ve, da je postal žrtev tega malega sopotnika. Če klop ni okužen, človek večjih težav ne bo imel. Če pa je, se zna zelo zaplesti. Med sesanjem s slino klop v našo kožo vbrizga tudi povzročitelja bolezni, in sicer lajmske borelioze in klopnega meningoencefalitisa (KME).

Ne z vazelinom

Če smo zboleli za lajmsko boreliozo, ki jo povzroča bakterija, se na mestu vboda po nekaj dneh ali tednih pojavi najprej neboleča rdečica in se postopoma veča; na sredini začne bledeti in dobi obliko obroča, ki se še naprej širi navzven. »Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar v tem primeru okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni (več mesecev/let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti – kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca,« pojasni Zupančičeva. Ker cepiva proti boreliozi ni, je zelo pomembno, da gremo takoj k zdravniku, ko opazimo takšne spremembe na koži. Zdravljenje z antibiotiki je namreč uspešnejše v zgodnjem poteku bolezni.


Proti klopnemu meningoencefalitisu pa se lahko cepimo. »Priporočamo ga vsem od enega leta starosti naprej,« pravi medicinska sestra in dodaja, da je cepljenje možno opraviti na območnih enotah NIJZ ali pri svojem osebnem zdravniku. KME je resno vnetje osrednjega živčevja, ki ga povzroča virus. Po nekaj dnevih od vboda okuženega klopa se pojavijo slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol in vročina. Ko težave minejo, sledi navidezno obdobje mirovanja, nato pa druga faza bolezni, ki se kaže z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo za svetlobo, tresenjem rok, jezika, težavami z zbranostjo, lahko z motnjami zavesti, ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic, redko s smrtjo. Kot še pove Zupančičeva, lahko bolezen pusti trajne posledice.

Ko ugotovite, da imate klopa, ga je treba čim prej odstraniti. Najbolje je uporabiti koničasto pinceto, s katero klopa primemo čim bližje koži in ga z enakomerno silo izvlečemo. »Ne smemo ga mazati z vazelinom, oljem ali drugo maščobo, saj se začne dušiti in utegne izločiti še več sline in morebitnih virusov,« opozarjajo na NIJZ.

Naravna zaščita

Pred odhodom v naravo se je dobro zaščititi. Izberite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, odkrito kožo in najbolj izpostavljene dele oblačil pa zaščitite z repelenti. Ko pridete domov, se dobro preglejte, in sicer lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge. Oprhajte se, umijte si glavo in operite oblačila. Poleg repelentov, ki jih lahko dobite skoraj že v vsaki trgovini, se lahko, če gre verjeti nasvetom naših babic, zavarujete tudi z naravnimi sredstvi. Menda zelo pomaga, če pojeste veliko česna. Klopi in drug mrčes ne marajo vonja po česnu, ki se sprošča skozi kožne pore. Prav tako jih odganja eterično olje čajevca. Dva mililitra olja zmešajte s pol litra vode in se z mešanico pred odhodom v naravo poškropite po telesu. Podobno lahko storite tudi z nimovim oljem. Pomagali naj bi tudi listi oreha (pet ali šest) in klinčki (100 gramov), ki jih zmešate v pol litra medicinskega alkohola. Mešanico pustite stati štiri dni, potem precedite, po želji dodajte nekaj kapljic eteričnega olja sivke in si pripravek nanesite na kožo. Za naravne odganjalce klopov veljajo tudi citrusi, ki jih narezane zavrite v dveh skodelicah vode; vre naj minuto, nato pa pol ure kuhajte na zmernem ognju. Ko se mešanica ohladi, jo razpršite po koži. Kot zaščito lahko uporabite tudi zelišča in njihova eterična olja: najboljša so žajbelj, sivka, rožmarin, garanija, limonska trava, limona, timijan in bazilika.