Mandlji ščitijo pred infekcijami
Mandlji, poimenujemo jih tudi nebne tonzile ali kratkonebnice, imajo zelo pomembno vlogo pri obrambi pred infekcijami. So del limfatičnega sistema, ki ima to nalogo, da uniči in iz organizma odstrani tujke, kot so virusi, bakterije in glive. Mandlji so v žrelu, na levi in desni strani ter skupaj z žrelnico, ki leži med njima, sestavljajo limfatični obroč. Ta je prva obrambna linija pred povzročitelji bolezni, ki vstopajo skozi nos ali usta, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič. Dodaja, da so nekoč otrokom, ki so velikokrat zboleli, mandlje rutinsko odstranjevali. Danes je njihova vloga prepoznana kot zelo pomembna in jih odstranijo le, če je to nujno.
V mandljih zorijo celice imunskega sistema, ki so telo sposobne ubraniti pred njimi ali pa tvorijo protitelesa za specifične povzročitelje.
Kako mandlji sodelujejo pri obrambi telesa pred zunanjimi tujki? »Povzročitelji bolezni, bakterije in virusi, ki vstopajo skozi nos ali usta, vstopijo v mandlje, kjer jih imunski sistem prepozna kot nevarne tujke. V njih tudi zorijo celice imunskega sistema, ki so telo sposobne ubraniti pred njimi ali pa tvorijo proti specifičnim povzročiteljem protitelesa. V obdobju med tretjim in sedmim letom je v otrokovih mandljih najbolj burno dogajanje in proces zorenja. Takrat so mandlji tudi nadpovprečno veliki. Nato se praviloma zmanjšajo in veliko težav, povezanih s povečanimi mandlji, predvsem težave pri dihanju, govoru in požiranju, odpade,« njihovo vlogo v telesu opiše sogovornica.
Ko se vnamejo
Mandlji se lahko zaradi okužbe z virusi, bakterijami ali glivami tudi vnamejo, a je slednje izjemno redko, okrog 20 odstotkov vnetij povzročijo bakterijo in daleč največji krivci so virusi, pravi Darja Potočnik Benčič. »Vneti mandlji ali nebnice so povečani in najprej močno pordeli. Pojavi se bolečina pri požiranju. Če bolezen napreduje, se na mandljih naredijo obloge, otečejo vratne bezgavke (kar lahko zatipamo), praviloma se pojavi tudi vročina. Bolezen traja od 5 do 7 dni. V tem času se mandlji spet zmanjšajo in bolečina postopoma izgine. Ker so znaki zelo podobni, zdravnik praviloma naredi test in analizo krvi, da določi, ali gre za bakterijsko ali virusno okužbo. Pri bakterijski okužbi, angini, predpiše antibiotik, ki ga mora bolnik jemati v predpisanih časovnih razmikih in predpisan čas.«
Pred okužbo nas varujejo naš imunski sistem in higienski ukrepi. Vseeno se angini ne moremo stoodstotno izogniti. Bakterija streptokok se namreč prenaša s kapljicami sline in nosnim izcedkom. Širi se tam, kjer ljudje živijo v tesnem stiku, kot so šole, vrtci, in seveda v krogu družine. Možen je prenos tudi prek okužene hrane. »Virusna okužba bo minila hitreje, bakterijska nas bo za več dni spravila v posteljo. Prav je, da bolezen ustrezno pozdravimo. V nasprotnem primeru lahko zelo hitro ponovno zbolimo, če pa je bakterijska angina slabo zdravljena, lahko pusti dolgoročne posledice,« pravi Darja Potočnik Benčič.
V nasprotju z bakterijsko pa virusna okužba izzveni sama. Ob tem je potreben počitek, dovolj tekočine, lahko tudi hladne, ter po potrebi zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje povišane temperature in antiseptik za boleče žrelo, odpravo težav zaradi virusnega vnetja mandljev opiše specialistka farmacije.
Na vprašanje, kako ločimo med bakterijsko in virusno okužbo, sogovornica odgovarja: »Vročina se pojavi nenadoma in je lahko zelo visoka. Pri bakterijski okužbi so bolečine močnejše, lahko celo tako, da otrok ne more požirati niti sline. Manjše otroke ob tem pogosto boli trebušček in bruhajo. Nebnici sta močno pordeli, pojavijo se gnojni čepki. Pordeli so tudi nebna loka, jeziček in mehko nebo,« pravi Potočnik Benčičeva in še, da je bakterijsko okužbo vsekakor treba zdraviti z antibiotikom, saj le to dobro prepreči pozne zaplete, kot so bolezen ledvic in revmatska vročica, ki so imunsko pogojeni in se pojavijo dva do tri tedne po preboleli nezdravljeni angini.
