Manj sedenja, več zdravja

O tem, kako pravilna prehrana in redna telesna aktivnost pripomoreta k zmanjševanju kilogramov, čivkajo že ptiči na skoraj vsaki veji. Tisti, ki si ne znajo več predstavljati življenja brez sprehodov v naravi, hribolazenja ali potenja med fitnes napravami, dobro vedo, da so zaradi gibanja, če ne pretiravajo, tudi boljše volje. To potrjujejo številne študije, s katerimi so znanstveniki raziskovali povezavo med možgani in telesno aktivnostjo in prišli do zaključka, da z gibanjem še kako vplivamo na splošno počutje.

Redne aerobne vaje pomagajo, da se lažje soočimo s tesnobnimi občutki oziroma jih lažje nadzorujemo. Tudi obiskovanje fitnesa oziroma različnih skupinskih vaj ter redno kolesarjenje sta lahko koristni za duševno zdravje. Gibanje zmanjšuje depresivnost pri posamezniku in dobro deluje kot zdravilo za njeno zdravljenje. V veliko pomoč je tudi tistim, ki imajo sindrom ADHD oziroma primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Znanstveniki so ugotovili, da že 20-minutno kolesarjenje s srednjo težavnostjo takšnim posameznikom pomaga pri osredotočanju na vsakodnevne naloge ter zmanjšuje njihove občutke zmedenosti, depresije in utrujenosti.

Telesu sporočate, naj se ugasne

Kako pomembno je gibanje, kažejo raziskave, ki so podrobneje preučile, kaj se dogaja s telesom, če preveč sedite oziroma se ne gibate. Meja, ko še ne škodite svojemu zdravju, je tri ure sedenja na dan. Ameriški zdravnik James Levine, ki je izdal knjigo o tem, kako predolgo sedenje uničuje zdravje, navaja primer, da se v zgolj 90 sekundah nesedenja aktivira mišični in celični sistem, ki obdeluje sladkor v krvi, trigliceride in holesterol. Ta celični mehanizem prav tako povzroči, da se energija usmeri v celice, vse skupaj pa precej zmanjša možnost nastanka sladkorne bolezni in seveda debelosti. Levine poudarja, da je telo narejeno za premikanje, gibanje. Če se polenite in za svoje telo dlje ne naredite nič, ko samo obležite na kavču, telesu sporočate, da je čas, da se počasi ugasne in pripravi na smrt.



Posledice ponavljajočega se dolgotrajnega sedenja so višja raven sladkorja v krvi, višji krvni pritisk in tudi holesterol. Ker na dan veliko presedimo v službi, potem pa še doma pred televizijo ali za jedilno mizo, zdravnik svetuje, da na vsako uro postojimo oziroma se premikamo vsaj 10 minut. Še raje pa poskrbite, da boste na dan skupno sedeli manj kot eno uro. In ne pozabite na kombinacijo visokointenzivnega treninga in od 7000 do 10.000 prehojenih korakov na dan. Tako ne boste imeli samo lepše oblikovanega telesa, ampak bodo izginile tudi bolečine v hrbtu ter druge podobne težave.

Sledite načelu FITT

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi moral vsak odrasli za vzdrževanje zdravja na teden imeti vsaj 150 minut zmernointenzivne ali vsaj 75 minut visokointenzivne telesne aktivnosti. Če ga želite izboljšati, naj bo vaš cilj najmanj 300 minut zmerno intenzivne ali najmanj 150 minut visokointenzivne telesne aktivnosti na teden. Dejavnost razdelite na manjše sklope, a naj posamezni ne bo krajši od 10 minut. Poleg tega je treba vsaj dvakrat na teden izvajati vaje za krepitev večjih mišičnih skupin.

Učinkovita je vadba po načelu FITT. Črka F označuje frekvenco, in sicer redno, vsaj petkrat na teden. I pomeni intenzivnost (vsaj zmerna, da se rahlo ogrejete in nekoliko zadihate), T trajanje (zgoraj zapisana priporočila SZO) in T tip, vrsta vadbe (različne aerobne vaje, pa za krepitev mišic, koordinacijo, ravnotežje, gibljivost, sprostitev).