Manj znani učinki telesne vadbe
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsakodnevno gibanje. Odrasli bi za ohranjaje zdravja morali zmerno vaditi vsaj 150 minut na teden, dovolj je 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden, najboljša je ustrezna kombinacija obeh. Poleg tega je priporočljivo vsaj dvakrat na teden izvajati vaje za mišično moč in vzdržljivost.
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) piše, da je zaželeno, da nam srce med vadbo bije hitreje kot sicer, vendar se utrip ne pospeši pretirano, da je dihanje pospešeno, vendar nadzorovano in da imamo na koncu občutek, da bi brez težav nadaljevali še 15 do 20 minut.
Pomembna vse življenje
NIJZ ob tem poudarja, da je redna telesna dejavnost pomemben temelj zdravja v otroštvu in mladostniških letih. Pri otrocih in mladostnikih ugodno vpliva na učno uspešnost, izvajanje dnevnih nalog, krepi psihično zdravje, izboljša telesno pripravljenost in zdravje kosti.
Poleg tega otroci in mladostniki z rednim gibanjem, predvsem tekom in skakanjem, pridobivajo kostno maso, kar zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezanih zlomov v poznejšem življenjskem obdobju. Predšolski otroci naj bodo telesno dejavni vsaj tri ure na dan, šolarko pa najmanj uro na dan.
Sicer je že nekaj telesne dejavnosti na dan bolje kot nič, vendar več gibanja prinaša več koristi za zdravje otrok in odraslih.
Ob splošno znanih pozitivnih učinkih, kot so dobro zdravje srca in ožilja, boljša telesna pripravljenost, boljše delovanje možganov, boljše počutje, močne mišice in zdrave kosti, manjša telesna teža, manjše tveganje za kronične bolezni in nekatere oblike raka, več energije, lepša koža, boljši spanec in tudi boljše spolno življenje, ima vadba še nekaj manj očitnih, vendar nezanemarljivih posledic.
Manj znani učinki vadbe
Telesna aktivnost je dobra za psihično zdravje. Predvsem zato, ker med vadbo v možganih nastajajo snovi, imenovane endorfini. Gre za hormone, ki spodbujajo dobro počutje in blažijo zaznavanje telesne bolečine.
Prav zato je vadba eden od načinov, ki preprečuje tveganje za depresijo ali omili njene simptome. Ob tem okrepi občutljivost možganov na serotonin in noradrenalin, dveh hormonov, imenovanih hormona sreče.
Ker se hkrati v telesu zniža količina hormona stresa kortizola, redna aktivnost pomaga še pri obvladovanju kronične napetosti in tesnobnosti, dveh od pogostih tegob sodobnega časa.
Boljše družabno življenje in kognitivno zdravje
Vadba prav tako ugodno vpliva na družabno življenje in je tudi s tega vidika dobra za psihično zdravje. Znano je namreč, da so medosebni odnosi nepogrešljivi za kakovostno življenje.
Ljudje, ki redno vadijo, so samozavestnejši in lažje navezujejo nove stike in med samo vadbo širijo krog poznanstev, je pokazala leta 2017 opravljena raziskava, o kateri je poročala revija Sports Economics.
Nadalje: vadba koristno vpliva na kariero. Ljudje, ki redno vadijo, imajo v povprečju od šest do deset odstotkov višje prilive od tistih, ki ne vadijo, so v časopisu Journal of Labor Research povzeli izsledke leta 2012 opravljene raziskave.
Ob tem ne gre pozabiti na dejstvo, da je telesna aktivnost pomembna za kognitivno zdravje. Čeprav natančna vzročno-posledična povezava še ni znana, je znano, da redna vadba zagotavlja boljše kognitivno zdravje v starejšem obdobju življenja.
Leta 2017 so v publikaciji Journal of Alzheimer's Disease objavili ugotovitve raziskave, ki je dokazala, da redna vadba upočasni staranje možganov in zmanjša verjetnost za nekatere oblike demence, tudi za alzheimerjevo bolezen, zlasti so pri tem učinkovite v srednjih letih izvajane aerobne vaje.
Hkrati se krepi zdravje sklepov in s tem zmanjšuje tveganje za artritis, s krepitvijo mišic in kosti se ublaži tudi bolečina, ki se ob tem vnetju kljub vsemu pojavi. V tem primeru so priporočljive dejavnosti, ki čim manj bremenijo sklepe, denimo plavanje ali kolesarjenje.
Še en manj znan oziroma manjkat omenjen pozitiven učinek vadbe je vpliv na raven krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih in splošni populaciji, na kar so med drugim opomnili pri britanskem javnem zdravstvu (NHS) in poudarili, da je vadba eden od kamenčkov v mozaiku obvladovanja te težave.
Pojdimo v naravo
Spomladanski čas je idealen za vadbo na prostem, kjer se tako odraslim kot otrokom ponuja nešteto možnosti za gibanje: od proste igre do sprehodov, teka, kolesarjenja in drugih dejavnosti. Štejeta vsak gib in vsak korak, še navaja NIJZ in opozarja, da je pretežno sedeč način življenja težava tako pri otrocih, mladostnikih kot pri delovno aktivnem prebivalstvu.
Kadar gre za daljše cikle neprekinjenega sedenja, z redno telesno aktivnostjo žal ne moremo izničiti vseh negativnih posledic.
A koristi nam lahko že, če upoštevamo naslednje preproste usmeritve: sedenje vsako uro prekinemo za vsaj minuto; telefonske pogovore ali krajše sestanke opravimo stoje; na delovnem mestu izvajamo raztezne vaje; namesto dvigala uporabljajmo stopnice; na poti v službo ali po opravkih lahko iz avtobusa izstopimo postajo pred ciljem in preostanek poti prepešačimo; če se na delo vozimo z avtomobilom, morda lahko izberemo oddaljeno parkirišče in del poti prehodimo.
