Maščobe niso prepovedane

Zadnje mesece smo življenje in navade podredili novemu koronavirusu, in čeprav so mnogi v vsakdanjik zavoljo preventive in tudi preganjanja dolgčasa uvedli redno gibanje in pripravo uravnotežene prehrane, je marsikdo zdravje zanemaril, se zadovoljil z enoličnim jedilnikom in obsedel.

Vse to prinaša številna tveganja, med njimi nedvomno tudi povišano raven holesterola: o njem stroka veliko piše in opozarja, a ob napotkih marsikdo še vedno zgolj odmahuje z roko.
 

Pravilo 5-3-2-1

Toda povišane vrednosti holesterola LDL v krvi so lahko zelo resne, pojasnjujejo strokovnjaki z Medicinskega centra Barsos. »Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki je v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov, in sicer LDL, lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola, in HDL, lipoproteini velike gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.

Priporočljivo je, da imamo slabega holesterola LDL v krvi čim manj, dobrega holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja,« pojasnjujejo. LDL je škodljiv, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži, ta proces pa lahko vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin (pa tudi drugih organov). HDL, zaščitni holesterol, pa se po krvi prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma, nadaljujejo strokovnjaki iz Barsosa: »Ogroženost večata tudi premalo dobrega holesterola ter povečana raven trigliceridov.


Priporočene vrednosti krvnih maščob si po novejših evropskih priporočilih lahko zapomnimo po preprostem padajočem zaporedju 5-3-2-1. Skupnega holesterola naj bi bilo manj kakor 5, LDL manj kakor 3, trigliceridov manj kakor 2 in HDL več kakor 1 mmol/l.« Za povečane vrednosti holesterola so lahko krivi prevelik vnos s hrano in neustrezna prehrana, različne bolezni, nekatera zdravila, lahko je v ozadju tudi genska okvara, opozarjajo: »Posebno huda je hiperholesterolemija. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci!«
 

Zmerna aktivnost

Za preventivo je nedvomno ključna uravnotežena prehrana, ki mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin: »Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile. Maščobe niso prepovedane, zavedati pa se je treba, da so izjemno kalorične in jih je zato treba uživati le v omejenih količinah, zlasti kadar želimo z dieto zmanjšati tudi telesno težo. V zmernih količinah smemo uživati večkrat nenasičene maščobne kisline, ki tudi zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi.


Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem ...), oreških (lešnikih, orehih, mandljih ...) in semenih (bučnih, sončničnih ...). Zelo koristne so tudi ribe, ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, ki zaščitno delujejo na srce. V zmernih količinah so koristne mononenasičene maščobne kisline, ki so v oljčnem olju in avokadu. Škodljive pa so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri, maslo in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini. Povečujejo namreč vsebnost holesterola in s tem koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se je treba izogibati. Pri zniževanju holesterola v krvi veliko pomaga že zmerna telesna aktivnost. Če prej niste bili telesno aktivni, se vadbe lotite postopoma, predvsem pa tako, da telesa ne obremenjujete čezmerno. Vaš dolgoročni cilj naj bo vsaj 30 minut telesne aktivnosti petkrat na teden.«