Maščobne kisline varujejo srce in ožilje

Poglavitni vzrok za večino bolezni sodobnega sveta sta pomanjkanje maščobnih kislin omega 3 in pretiran vnos omega 6. »V zadnjih petdesetih letih se je razmerje omega 6 in omega 3 spremenilo z 2:1 na 15:1. Temu sledi vedno večja pojavnost vnetnih bolezni in zdravstvenih težav,« opozarja predsednica Lekarniške zbornice mag. Darja Potočnik Benčič.

Preprečujejo tudi strdke

Omega 3 spadajo med esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih organizem sam ne more proizvesti, nadaljuje sogovornica: »Delimo jih na alfa-linolensko kislino (ALA), dokozaheksaenojsko kislino (DHA), eikozapentaenojsko kislino (EPA), linolno kislino (LA) in arahidonsko kislino (AA). Njihova zadostna mera v organizmu je bistvenega pomena za zdravje, saj imajo pomembno vlogo v rasti in razvoju možganov, živčevja, kardiovaskularnega sistema, srca ter očesne mrežnice, sodelujejo pri sintezi hormonov. Nujne so tudi za normalno delovanje imunskega sistema, zato njihovo pomanjkanje poveča možnosti za okužbe in vnetne procese.« Maščobne kisline omega 3 stroka že dolgo opeva kot pomembne varuhinje srca in ožilja, kardiovaskularne bolezni so namreč poglavitni vzrok obolevnosti v razvitem svetu, pomembne so tudi pri zmanjševanju vnetnih procesov v telesu, znižujejo koncentracijo trigliceridov, skupnega holesterola in holesterola LDL v krvi. Predvsem EPA in DHA imata tu pomembno zaščitno vlogo. Omega 3 preprečujejo nastanek krvnih strdkov, povečujejo pretočnost krvi in nižajo krvni tlak, preprečujejo motnje srčnega ritma in krepijo stene arterij.

Več znakov pomanjkanja

»Omega 3 so tudi osnovni gradbeni element celičnih membran v možganih in očesni mrežnici, tvorni element nekaterih hormonov in temelj za ohranjanje duševnega zdravja. Pri športnikih izboljšajo moč in fizično vzdržljivost, zagotavljajo podporo mišicam, zmanjšajo mikropoškodbe mišic in vnetne odzive ter izboljšajo odpornost organizma ob večjih telesnih naporih. Za primeren vnos DHA bi morale skrbeti tudi nosečnice,« poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in priporoča dnevni odmerek 1000 mg (s čim višjo vsebnostjo EPK/DHK), ob zdravljenju nekaterih bolezni pa tudi več: »Kakovostni viri so predvsem mastne globokomorske ribe (skuša, slanik, losos), školjke, ostrige, raki in postrv, kakovostna omega 3 olja, med rastlinskimi viri pa laneno seme. Ribje olje vsebuje dve skupini omega 3, DHA in EPA. Nekateri oreški in semena vsebujejo ALA. Prehranska dopolnila se priporočajo tistim, ki imajo večjo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni, ljudem s povečano vrednostjo holesterola in trigliceridov v krvi, nosečnicam in doječim materam, ljudem z enolično in neredno prehrano, športnikom, vsem, ki so na dieti, starejšim in vsem, ki želijo boljše zdravje. Predvsem pa vsem tistim, ki na jedilniku nimajo živil z večjo vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin omega 3.«

Telo nas na pomanjkanje opomni s številnimi in zelo resnimi znaki, sklene mag. Potočnik Benčičeva: »Pojavijo se akne, bolezni srca in ožilja, hitrejše staranje, visok krvni tlak, luskavica, rak prostate, shizofrenija, duševne bolezni, lupus, motnje vida in depresija. Težko je neposredno povezati našteta obolenja in pomanjkanje omega 3, je pa dokazano, da premajhen vnos pospeši napredovanje bolezni.«