CVETNI PRAH
Maska, pomoč alergikom
Zaradi globalnega segrevanja bo višja koncentracija cvetnega prahu, to bo vplivalo tudi na zdrave.
Odpri galerijo
Najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti. FOTO: Dzophotography/Getty Images
Sproščanje cvetnega prahu poteka pri temperaturi nad pet stopinj Celzija, prve zacvetijo leske in jelše, v Primorju tudi ciprese. Še huje je, ko zacveti breza, marca oziroma aprila, nadaljuje se s cvetenjem trav v aprilu in maju.
Nizke temperature v prihodnjih dneh bodo omejile količino cvetnega prahu v zraku, obremenitev bo nizka, povišanje pričakujemo, ko se bo ozračje segrelo.
Razširjenost alergije na cvetni prah pripisujemo tudi podnebnim spremembam, vpliv teh na zdravje je opazen ne le na tistih ljudeh, ki trpijo za alergijo, ampak tudi pri sicer zdravih posameznikih. Povišane koncentracije CO2 v ozračju pospešujejo rast rastlin, višje temperature pa pomenijo, da se pomlad in z njo vred sezona alergij začne prej, in sicer povprečno za 14 dni prej kot pred dvajsetimi leti.
Zaradi globalnega segrevanja bo verjetno višja koncentracija cvetnega prahu v gosto naseljenih predelih sveta, domnevajo strokovnjaki: večja koncentracija ogljikovega dioksida namreč vpliva na višjo koncentracijo cvetnega prahu v zraku. Dvig temperature je, kaže raziskava z univerze Utah, dvignil koncentracijo cvetnega prahu v zraku za 21 odstotkov, poleg tega se sezonske alergije začnejo prej, to pa, kot rečeno, ne vpliva le na obolele, temveč tudi na zdrave: alergologi opozarjajo, da bi že čez nekaj let lahko kar polovica Evropejcev trpela zaradi alergije. Daljša izpostavljenost alergenom pomeni večjo verjetnost, da se pri nekom lahko razvije alergija.
A morda bomo letošnjo sezono laže preživeli zaradi mask, s katerimi se ščitimo pred morebitno okužbo z novim koronavirusom, zaradi mask bi utegnili biti simptomi manj izraženi. To seveda ne pomeni, da zanemarimo terapijo, ravno nasprotno: zdravila jemljemo zaradi nadzora nad simptomi, s tem pa je kakovost življenja boljša.
Nizke temperature v prihodnjih dneh bodo omejile količino cvetnega prahu v zraku, obremenitev bo nizka, povišanje pričakujemo, ko se bo ozračje segrelo.
Razširjenost alergije na cvetni prah pripisujemo tudi podnebnim spremembam, vpliv teh na zdravje je opazen ne le na tistih ljudeh, ki trpijo za alergijo, ampak tudi pri sicer zdravih posameznikih. Povišane koncentracije CO2 v ozračju pospešujejo rast rastlin, višje temperature pa pomenijo, da se pomlad in z njo vred sezona alergij začne prej, in sicer povprečno za 14 dni prej kot pred dvajsetimi leti.
Zaradi globalnega segrevanja bo verjetno višja koncentracija cvetnega prahu v gosto naseljenih predelih sveta, domnevajo strokovnjaki: večja koncentracija ogljikovega dioksida namreč vpliva na višjo koncentracijo cvetnega prahu v zraku. Dvig temperature je, kaže raziskava z univerze Utah, dvignil koncentracijo cvetnega prahu v zraku za 21 odstotkov, poleg tega se sezonske alergije začnejo prej, to pa, kot rečeno, ne vpliva le na obolele, temveč tudi na zdrave: alergologi opozarjajo, da bi že čez nekaj let lahko kar polovica Evropejcev trpela zaradi alergije. Daljša izpostavljenost alergenom pomeni večjo verjetnost, da se pri nekom lahko razvije alergija.
V času cvetenja leske in jelše se lahko razvijejo simptomi alergijske bolezni tudi pri posameznikih, preobčutljivih za brezo.
A morda bomo letošnjo sezono laže preživeli zaradi mask, s katerimi se ščitimo pred morebitno okužbo z novim koronavirusom, zaradi mask bi utegnili biti simptomi manj izraženi. To seveda ne pomeni, da zanemarimo terapijo, ravno nasprotno: zdravila jemljemo zaradi nadzora nad simptomi, s tem pa je kakovost življenja boljša.
