DILEMA
Maslo ali margarina?
Brez maščob v vsakdanji prehrani in kuhinji ne gre, a izbirajmo jih po pameti; maslo in margarino mažemo na kruh, z njima pečemo piškote in torte, tudi za cvretje ju uporabljamo
Odpri galerijo
Pred uporabo ga ogrejemo na sobno temperaturo.
Na prvi pogled in tudi glede na uporabo sta si maslo in margarina podobna, vendar gre za povsem različni živili, maslo je živalskega, margarina pa rastlinskega izvora. Maslo je proizvod, ki je znan skoraj tako dolgo, kot človek pridobiva mleko od živali, margarina pa je industrijski produkt, ki je bil v nekem obdobju na dobri poti, da skoraj povsem izpodrine maslo.
Začelo se je konec 19. stoletja, ko se je začela doba velikih mlekarn in industrijske pridelave masla, približno v istem obdobju je namreč Francoz Hippolyte Mege-Mouries izumil postopek za proizvodnjo margarine. Že vse od začetka njene proizvodnje se krešejo mnenja o kakovosti oziroma primernosti enega in drugega živila. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med potrošniki nesporna kraljica, ustoličili so jo kot bolj zdravo kot maslo pa tudi precej bolj prijazna je za uporabo in še cenovno dostopnejša. Margarina se namreč izjemno lepo maže, tudi če smo jo pravkar vzeli iz hladilnika, medtem ko moramo maslo najmanj pol ure pred uporabo vzeti iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo. Proizvajalci mu lahko dodajajo sestavine, ki ga zmehčajo in ga je zato bolj mazavo, kar je potrošniku seveda všečno.
Sicer maslo in margarino uporabljamo podobno, predvsem kot namaz na kruh. Običajno sta podlaga za marmelado ali med, pa seveda tatarski biftek, pod katerega obvezno čisto na tanko namažemo maslo, ne margarine. Zelo na tanko ju namažemo v sendvič s salamo ali sirom, tudi zelenjavo. Seveda oboje najdemo tudi v številnih receptih za sladice, torte, kolače, piškote in podobno. Pri tem povejmo, da se maslo lepše penasto umeša z jajci in sladkorjem kot margarina, a je ta lepo gnetljiva v testu. Na maslu ali margarini lahko cvremo, za oboje velja, da ne pri visoki temperaturi, bolj pa diši maslo.
Z njim obogatimo okus rižot, testenin z omako in podobnih jedi, obvezno ga dodajamo pireju. Vendar strokovnjaki priporočajo, da te vrste maščob kolikor se da nadomestimo s kakovostnim oljem, na primer sončničnim, oljčnim, sojinim ali repičnim, saj imajo ta ugodnejše razmerje nenasičenih maščobnih kislin in ne vsebujejo škodljivih maščob.
Margarina se lepše maže. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Začelo se je konec 19. stoletja, ko se je začela doba velikih mlekarn in industrijske pridelave masla, približno v istem obdobju je namreč Francoz Hippolyte Mege-Mouries izumil postopek za proizvodnjo margarine. Že vse od začetka njene proizvodnje se krešejo mnenja o kakovosti oziroma primernosti enega in drugega živila. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med potrošniki nesporna kraljica, ustoličili so jo kot bolj zdravo kot maslo pa tudi precej bolj prijazna je za uporabo in še cenovno dostopnejša. Margarina se namreč izjemno lepo maže, tudi če smo jo pravkar vzeli iz hladilnika, medtem ko moramo maslo najmanj pol ure pred uporabo vzeti iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo. Proizvajalci mu lahko dodajajo sestavine, ki ga zmehčajo in ga je zato bolj mazavo, kar je potrošniku seveda všečno.
Na maslu lahko tudi cvremo, pečemo ali dušimo jedi.
Sicer maslo in margarino uporabljamo podobno, predvsem kot namaz na kruh. Običajno sta podlaga za marmelado ali med, pa seveda tatarski biftek, pod katerega obvezno čisto na tanko namažemo maslo, ne margarine. Zelo na tanko ju namažemo v sendvič s salamo ali sirom, tudi zelenjavo. Seveda oboje najdemo tudi v številnih receptih za sladice, torte, kolače, piškote in podobno. Pri tem povejmo, da se maslo lepše penasto umeša z jajci in sladkorjem kot margarina, a je ta lepo gnetljiva v testu. Na maslu ali margarini lahko cvremo, za oboje velja, da ne pri visoki temperaturi, bolj pa diši maslo.
Ne glede na to, ali imamo raje maslo ali margarino, oboje uživajmo v omejenih količinah.
Z njim obogatimo okus rižot, testenin z omako in podobnih jedi, obvezno ga dodajamo pireju. Vendar strokovnjaki priporočajo, da te vrste maščob kolikor se da nadomestimo s kakovostnim oljem, na primer sončničnim, oljčnim, sojinim ali repičnim, saj imajo ta ugodnejše razmerje nenasičenih maščobnih kislin in ne vsebujejo škodljivih maščob.
