Mastna krema in dovolj vode
Negovanje suhe in izsušene kože je še kako pomembno po koncu zime, saj po navadi mraz in veter pustita posledice tudi na njej.
Odpri galerijo
Najpogostejši vzroki za suho kožo so pomanjkanje vitamina D ali A, prepogosto kopanje, predolgo namakanje v vodi, tudi vroče kopeli. Kožo izsušuje savna pa pretiravanje s telesno higieno; to je prepogosto umivanje, uporaba premočnih, neustreznih, dražečih čistilnih sredstev ali v preveliki količini.
K težavam pripomorejo nekatera sistemska obolenja, na primer zmanjšano delovanje ščitnice ali uživanje nekaterih zdravil (na primer sredstev za znižanje holesterola). Ob tem ne smemo pozabiti na tiste, ki obolevajo za nekaterimi kožnimi obolenji, kot so luskavica, ihtioza, motnje periferne mikrocirkulacije, seboroični dermatitis, ki se med zimskimi meseci praviloma poslabšajo,« pravi specialistka dermatovenerologije.
Za vlaženje kože Adamičeva priporoča terapijo z vlažnim ovojem, ki sočasno hladi in učinkuje proti srbežu, primerna je tudi za otroke in priporočljiva za odrasle in starejše, ki so nagnjeni k suhi koži. »Terapijo začnite s 15–20 minut namakanja v topli vodi, ki ji dodajte blago čistilno sredstvo iz lekarne. Takoj po kopanju rahlo otrite kožo z brisačo, v prvih treh minutah namažite celotno telo s primernim negovalnim sredstvom, ki vam ga je predpisal zdravnik ali ste ga dobili v lekarni za nego suhe kože. Nato se hitro oblecite oziroma oblecite otroka v pižamo, ki ste jo namočili v toplo vodo in dobro oželi. Pižama naj ne bo oprana z uporabo odišavljenih mehčalcev.
Čez oblecite suho, nekoliko večjo pižamo. V takšni vlažni opravi ostanite oziroma naj ostane otrok vsaj dve uri,« postopek terapije razloži Adamičeva in svetuje, da takrat, ko so težave s suho kožo in ekcemom (atopijskim dermatitisom) zelo izražene, takšen postopek ponovimo od 2- do 3-krat na dan, več dni zapored. Dermatologi sicer takšno terapijo priporočajo od 2- do 3-krat na teden. Adamičeva odsvetuje sočasno uporabo kortikosteroidnih ali drugih zdravilnih krem ali mazil. V resnih študijah so dokazali, da s takšnim postopkom lahko zmanjšamo znake, povezane s suho kožo in atopijskim dermatitisom srednje do hude stopnje za več kot 70 odstotkov.
Ker je preprečiti bolje kot zdraviti, lahko tudi sami z upoštevanjem nekaterih pravil preprečimo, da bi naša koža postala preveč suha. »Uporabljajte mastne in obenem vlažilne kreme ter losjone, predvsem takšne, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov, vsebujejo pa naj dovolj maščob. Priporočljivi so petrolat, lanolin, rastlinska in živalska olja. Ne tuširajte se s prevročo vodo, saj ta kožo še dodatno izsušuje, izogibajte se prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi,« svetuje Adamičeva in doda, da vedno, ko se odpravimo ven, na zrak, roke, ustnice in obraz namažemo z zaščitno kremo ali mazilom.
Tako za zdravo kožo kot tudi zdravje telesa bomo najbolje skrbeli, če bomo uživali primerno količino hrane, ki naj bo pestra, bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Niti na tekočino ne pozabimo, priporočljivo je je spiti od 1,5 do 2 litra.
Tudi neprimerna nega izsuši kožo, pravi specialistka dermatovenerologije mag. Metka Adamič, dr. med. Pojasni, da kožne celice in maščobe povrhnjice sestavljajo tako imenovano zaščitno pregrado, ki nas varuje pred negativnimi zunanjimi dejavniki. »Največje težave imajo ljudje s suho in občutljivo kožo, starejši in otroci.
K težavam pripomorejo nekatera sistemska obolenja, na primer zmanjšano delovanje ščitnice ali uživanje nekaterih zdravil (na primer sredstev za znižanje holesterola). Ob tem ne smemo pozabiti na tiste, ki obolevajo za nekaterimi kožnimi obolenji, kot so luskavica, ihtioza, motnje periferne mikrocirkulacije, seboroični dermatitis, ki se med zimskimi meseci praviloma poslabšajo,« pravi specialistka dermatovenerologije.
Sodobna terapija
Za vlaženje kože Adamičeva priporoča terapijo z vlažnim ovojem, ki sočasno hladi in učinkuje proti srbežu, primerna je tudi za otroke in priporočljiva za odrasle in starejše, ki so nagnjeni k suhi koži. »Terapijo začnite s 15–20 minut namakanja v topli vodi, ki ji dodajte blago čistilno sredstvo iz lekarne. Takoj po kopanju rahlo otrite kožo z brisačo, v prvih treh minutah namažite celotno telo s primernim negovalnim sredstvom, ki vam ga je predpisal zdravnik ali ste ga dobili v lekarni za nego suhe kože. Nato se hitro oblecite oziroma oblecite otroka v pižamo, ki ste jo namočili v toplo vodo in dobro oželi. Pižama naj ne bo oprana z uporabo odišavljenih mehčalcev.
Kožo izsušuje tudi pretiravanje s telesno higieno.
Čez oblecite suho, nekoliko večjo pižamo. V takšni vlažni opravi ostanite oziroma naj ostane otrok vsaj dve uri,« postopek terapije razloži Adamičeva in svetuje, da takrat, ko so težave s suho kožo in ekcemom (atopijskim dermatitisom) zelo izražene, takšen postopek ponovimo od 2- do 3-krat na dan, več dni zapored. Dermatologi sicer takšno terapijo priporočajo od 2- do 3-krat na teden. Adamičeva odsvetuje sočasno uporabo kortikosteroidnih ali drugih zdravilnih krem ali mazil. V resnih študijah so dokazali, da s takšnim postopkom lahko zmanjšamo znake, povezane s suho kožo in atopijskim dermatitisom srednje do hude stopnje za več kot 70 odstotkov.
Preprečimo izsušitev
Ker je preprečiti bolje kot zdraviti, lahko tudi sami z upoštevanjem nekaterih pravil preprečimo, da bi naša koža postala preveč suha. »Uporabljajte mastne in obenem vlažilne kreme ter losjone, predvsem takšne, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov, vsebujejo pa naj dovolj maščob. Priporočljivi so petrolat, lanolin, rastlinska in živalska olja. Ne tuširajte se s prevročo vodo, saj ta kožo še dodatno izsušuje, izogibajte se prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi,« svetuje Adamičeva in doda, da vedno, ko se odpravimo ven, na zrak, roke, ustnice in obraz namažemo z zaščitno kremo ali mazilom.
Uporabljajte mastne in obenem vlažilne kreme ter losjone, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov.
Tako za zdravo kožo kot tudi zdravje telesa bomo najbolje skrbeli, če bomo uživali primerno količino hrane, ki naj bo pestra, bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Niti na tekočino ne pozabimo, priporočljivo je je spiti od 1,5 do 2 litra.