OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOČJO
Materinstvo je mogoče tudi brez partnerja
V makedonsko bolnišnico se zateka tudi vse več Slovenk, ki si lahko zaradi tamkajšnje svobodnejše zakonodaje zagotovijo potomca, tudi če so samske.
Odpri galerijo
Ureditev področja oploditve z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji še vedno izloča samske ženske, in te se tako po pomoč, da bi vendarle postale mamice, zatekajo v tujino.
Seveda tiste, ki si to lahko privoščijo, saj je jasno, da so postopki umetne oploditve dragi in dolgotrajni. Samskim ženskam so postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo dostopni v številnih drugih državah članicah EU, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, Nizozemskem, Danskem, v Španiji, Veliki Britaniji in drugod, z dolgoletnimi izkušnjami in uspešnostjo na tem področju pa se hvalijo tudi v makedonski bolnišnici Acibadem Sistina, kamor se zatekajo tudi številne Slovenke.
Tamkajšnji Center za pomoč pri razmnoževanju je zadnja leta rešitev za vse več parov, ki se soočajo s težavami pri zanositvi ali neplodnostjo, in tudi samskih žensk, ki se nanje obračajo v goreči želji, da bi zibale, a jim žal zakonodaja v njihovi domovini tega ne omogoča. »Samske ženske se za nas in naše storitve odločajo zelo pogosto. Poudariti moramo, da smo v tej regiji edini, ki izvajamo oploditev tudi za ženske, ki nimajo partnerjev,« pojasnjuje mag. Boban Janevski, tamkajšnji embriolog.
»Imamo veliko izkušenj in znanja, delujemo že več kot 20 let. Nenehno uvajamo vse sodobne inovacije, ki znatno povečajo uspešnost pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pacienti poznajo in prepoznajo proces in kakovost dela v naši bolnišnici, zaradi česar jih je vedno več tudi iz tujine, lahko rečem, da nekaj več kot 40 odstotkov. Obiskujejo nas iz mnogo držav, iz Slovenije, Švice, Nemčije, Italije, Hrvaške in Srbije. Te države prevladujejo, sicer pa tudi iz drugih. V zadnjih dveh letih je bolnišnico obiskalo več kot 45.000 ljudi, število pa je iz leta v leto večje.« Med njimi je, kot rečeno, veliko samskih žensk, za katere ni niti starostne omejitve (te tudi v Sloveniji sicer ni, zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa le, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje).
V skladu z makedonskim zakonom o biomedicinski oploditvi je tam dovoljena tudi posmrtna oploditev z ohranjeno spermo, nadomestno materinstvo pa je možno le, če imata oba partnerja makedonsko državljanstvo.
Kot rečeno, je strošek oploditve z biomedicinsko pomočjo kar zajeten, za samsko žensko torej še toliko težje dostopen. Kot pojasnjuje mag. Janevski, je treba celoten strošek razdeliti po fazah: »Pri donaciji spermatozoidov znaša donatorski material približno 3000 evrov, zunajtelesna oploditev stane približno 2000 evrov, sledi hormonska terapija, za katero je treba odšteti od 800 do 1000 evrov. Torej, celoten postopek od A do Ž, z vsemi pregledi, posegi in pridobljenimi potrdili, stane približno 6000 evrov.«
Postopek je tudi dolgotrajen, začne se seveda s poglobljenim pogovorom in temeljitim ginekološkim pregledom, pojasnjuje sogovornik: »Že ob prvem obisku si pacientka izbere donatorja spermatozoidov, jajčnih celic ali zarodka. V tem času pripravimo vsa potrebna potrdila in papirje. Za nadaljevanje postopka moramo pridobiti zeleno luč našega ministrstva za zdravje. Ko prispe donatorski material in ko prejmemo vsa dovoljenja, lahko nadaljujemo. Vedeti je treba, da pacientko ves čas obravnavamo individualno. Sledi izbrani tip postopka. Naj dodam, da Acibadem Sistina sodeluje z največjo evropsko banko jajčnih celic Ovogene bank iz Ukrajine, ki ima certifikat FDA in več kot 400 donatorjev, starih od 18 do 36 let, ki so genetsko preverjeni. Bolnišnica sodeluje tudi z največjo licencirano semensko banko, dansko CRYOS, ki daruje material v več kot 100 držav po vsem svetu.«
V bolnišnici se hvalijo z več kot 80-odstotno uspešnostjo, učinkovito pa pomagajo tudi pri moški neplodnosti.
Seveda tiste, ki si to lahko privoščijo, saj je jasno, da so postopki umetne oploditve dragi in dolgotrajni. Samskim ženskam so postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo dostopni v številnih drugih državah članicah EU, med drugim na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, Nizozemskem, Danskem, v Španiji, Veliki Britaniji in drugod, z dolgoletnimi izkušnjami in uspešnostjo na tem področju pa se hvalijo tudi v makedonski bolnišnici Acibadem Sistina, kamor se zatekajo tudi številne Slovenke.
Vse več obiska iz tujine
Tamkajšnji Center za pomoč pri razmnoževanju je zadnja leta rešitev za vse več parov, ki se soočajo s težavami pri zanositvi ali neplodnostjo, in tudi samskih žensk, ki se nanje obračajo v goreči želji, da bi zibale, a jim žal zakonodaja v njihovi domovini tega ne omogoča. »Samske ženske se za nas in naše storitve odločajo zelo pogosto. Poudariti moramo, da smo v tej regiji edini, ki izvajamo oploditev tudi za ženske, ki nimajo partnerjev,« pojasnjuje mag. Boban Janevski, tamkajšnji embriolog.
»Imamo veliko izkušenj in znanja, delujemo že več kot 20 let. Nenehno uvajamo vse sodobne inovacije, ki znatno povečajo uspešnost pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pacienti poznajo in prepoznajo proces in kakovost dela v naši bolnišnici, zaradi česar jih je vedno več tudi iz tujine, lahko rečem, da nekaj več kot 40 odstotkov. Obiskujejo nas iz mnogo držav, iz Slovenije, Švice, Nemčije, Italije, Hrvaške in Srbije. Te države prevladujejo, sicer pa tudi iz drugih. V zadnjih dveh letih je bolnišnico obiskalo več kot 45.000 ljudi, število pa je iz leta v leto večje.« Med njimi je, kot rečeno, veliko samskih žensk, za katere ni niti starostne omejitve (te tudi v Sloveniji sicer ni, zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa le, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje).
V skladu z makedonskim zakonom o biomedicinski oploditvi je tam dovoljena tudi posmrtna oploditev z ohranjeno spermo, nadomestno materinstvo pa je možno le, če imata oba partnerja makedonsko državljanstvo.
Kot rečeno, je strošek oploditve z biomedicinsko pomočjo kar zajeten, za samsko žensko torej še toliko težje dostopen. Kot pojasnjuje mag. Janevski, je treba celoten strošek razdeliti po fazah: »Pri donaciji spermatozoidov znaša donatorski material približno 3000 evrov, zunajtelesna oploditev stane približno 2000 evrov, sledi hormonska terapija, za katero je treba odšteti od 800 do 1000 evrov. Torej, celoten postopek od A do Ž, z vsemi pregledi, posegi in pridobljenimi potrdili, stane približno 6000 evrov.«
Zanositev v poznejši dobi»Jajčne celice je mogoče tudi zamrzniti, in sicer z uporabo socialnega zamrzovanja. Ta metoda se uporablja, če želi ženska odložiti nosečnost, hkrati pa ohraniti kakovostna jajčeca. Možnost preživetja jajčnih celic z vitrifikacijo je od 90 do 97 odstotkov. Postopek poveča možnosti ženske, da zanosi pozneje v življenju s pomočjo zdravih in mladih jajčec, če jih odloži prej v življenju. Na ta način si lahko potomce zagotovijo ženske brez partnerja, s posebnimi poklici (športnice, manekenke), ženske, ki so izpostavljene škodljivim vplivom v delovnem okolju, tiste, ki so imele kirurško resekcijo jajčnikov, in tiste, ki imajo družinsko nagnjenost k zgodnji menopavzi,« je pojasnil dr. Slobodan Lazarevski, predstojnik oddelka IVF v Acibadem Sistina, in pristavil, da je postopek neboleč in se izvaja pod kratkotrajno anestezijo, jajčeca pa se takoj zamrznejo v tekočem dušiku pri temperaturi –196 stopinj Celzija in proces staranja se ustavi. Tako zamrznjena jajčeca je mogoče shraniti za več kot deset let.
Postopek je tudi dolgotrajen, začne se seveda s poglobljenim pogovorom in temeljitim ginekološkim pregledom, pojasnjuje sogovornik: »Že ob prvem obisku si pacientka izbere donatorja spermatozoidov, jajčnih celic ali zarodka. V tem času pripravimo vsa potrebna potrdila in papirje. Za nadaljevanje postopka moramo pridobiti zeleno luč našega ministrstva za zdravje. Ko prispe donatorski material in ko prejmemo vsa dovoljenja, lahko nadaljujemo. Vedeti je treba, da pacientko ves čas obravnavamo individualno. Sledi izbrani tip postopka. Naj dodam, da Acibadem Sistina sodeluje z največjo evropsko banko jajčnih celic Ovogene bank iz Ukrajine, ki ima certifikat FDA in več kot 400 donatorjev, starih od 18 do 36 let, ki so genetsko preverjeni. Bolnišnica sodeluje tudi z največjo licencirano semensko banko, dansko CRYOS, ki daruje material v več kot 100 držav po vsem svetu.«
V zadnjih dveh letih je bolnišnico obiskalo več kot 45.000 ljudi.
V bolnišnici se hvalijo z več kot 80-odstotno uspešnostjo, učinkovito pa pomagajo tudi pri moški neplodnosti.