NA ZDRAVJE

Tiki se pogosteje pojavljajo v stresnih ali izrazito čustvenih situacijah. Med spanjem jih ni

Tik je nehoten, nagel, ponavljajoči se gib, ki nima smisla ali namena; lahko so motorični ali glasovni.
Fotografija: Mežikanje ali grimase so tik. FOTO: Peopleimages/Getty Images
Odpri galerijo
Mežikanje ali grimase so tik. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Med najpogostejše tike spadajo mežikanje in obrazne grimase, vendar obstajajo še številne druge oblike. Nekateri ljudje udarjajo po sebi, skomigajo z rameni, hrkajo, pokašljujejo, smrkajo. Tiki se delijo na motorične in glasovne ali kombinacijo obojih. Slednje je značilno za tourettov sindrom, ki je dedna nevrološka motnja. Glasovni, kot so smrkanje in kašljanje, včasih preidejo v kletvice. Glede na mišice, ki sodelujejo, so tiki lahko enostavni ali kompleksni. Natančen vzrok za pojav tikov ni znan. Vlogo naj bi igrali genetski dejavniki ter kemijski procesi v možganih, še posebno naj bi bila pomembna raven serotonina in dopamina. Tiki se pogosteje razvijejo pri moških, med spanjem pa niso prisotni.

Lajša stres

Pogosteje se pojavljajo v stresnih ali izrazito čustvenih situacijah ali po njih, v umirjenih, prijetnih okoliščinah pa lahko celo popolnoma izginejo. Tik pri posamezniku na neki način lajša občutke stresa ali močnih čustev, ki jih sprožijo zunanje okoliščine.

Pogostejši so v stresnih okoliščinah. FOTO: Silverkblack/Getty Images
Pogostejši so v stresnih okoliščinah. FOTO: Silverkblack/Getty Images

Ker opozarjanje na tike in ukvarjanje z njimi osebi, ki jih ima, povzroči še dodaten stres, je najbolje sprejeti, da jih oseba ima, ne pa še poglabljati zadrege zaradi njih. To je zlasti pomembno pri otrocih, saj lahko zaradi opozarjanja na tike, torej na svojo drugačnost, razvijejo slabo samopodobo in strah pred tem, kako jih bo okolica sprejemala. Tiki pri otrocih so sicer pogosti med petim in desetim letom, potem pa pri večini sčasoma izzvenijo. Kronični se razvijejo pri enem od sto otrok.

Zdravila in terapija

Zdravimo jih s terapijo ali zdravili. Za zmanjševanje (ne pa popolno odpravljanje) uporabljajo kognitivno terapijo izpostavljanja in odziva, pri kateri se poskuša posameznike privaditi na okoliščine, v katerih se pojavi tik, da te zanje niso več stresne, in terapija obrnjene navade, ki ljudi nauči uporabe dodatnih gibov, s katerimi preprečijo pojav tika.

Zdravila se uporabljajo ob terapiji ali sama. Proti tikom se uporabljajo zdravila proti krčem, injekcije botoksa, mišični relaksanti ter zdravila, ki medsebojno delujejo z dopaminom. Ker so pogosto povezani z anksioznostjo in obsesivno-kompulzivno motnjo, so del terapije lahko tudi antidepresivi.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije