Meditacija lahko ublaži bolečino
Od vrste poškodb, bolezni in tudi praga bolečine je odvisno, ali oziroma koliko bomo posegali po protibolečinskih tabletah. A tudi brez teh lahko v nekaterih primerih omilimo bolečine. Denimo z obiskom pri fizioterapevtu.
»Po načelih z dokazi podprte prakse se ukvarjajo z lajšanjem bolečine in zdravljenjem ali preprečevanjem telesnih posledic zdravstvenih stanj, povezanih s poškodbo, boleznijo ali drugimi okvarami. Fizioterapevti opolnomočijo paciente ali njihove skrbnike za obvladovanje spremenjenega zdravstvenega stanja zunaj zdravstvenih ustanov,« pojasnijo na strokovnem Združenju fizioterapevtov Slovenije (ZFS).
V nekaterih primerih lahko bolečino lajšamo tudi s sprostitvijo telesa in uma. Kronično bolečino lahko še kako poslabšata stres in tesnoba, zato je še kako pomembno, da se znamo spopasti z njima. Nekaterim pomaga meditacija, drugim dihalne vaje, tretjim druge sprostitvene tehnike. V veliko pomoč je lahko že masaža. Pa ne samo ob zmanjševanju bolečin, temveč tudi v boju proti anksioznosti in depresiji. Udeleženci masažne terapije so v eni od raziskav poročali o boljšem spancu, imeli so tudi višje ravni serotonina in dopamina. Oba sta ključna nevrotransmitorja, ki vplivata na naše razpoloženje.
Pri lajšanju bolečin si lahko pomagamo tudi z obkladki. Mrzle uporabljamo pri akutnih poškodbah ali bolečinah ter pri vnetjih in oteklinah. Največkrat je to led, ki ga zavijemo v krpo. Pomembno je, da med kožo in hladilno oblogo namestimo krpo, da preprečimo morebitno nelagodje ali poškodbe zaradi mraza. Obkladke položimo na poškodovani predel, kar pomaga zožiti krvne žile in zmanjšati vnetje, s tem pa tudi bolečino. Tople največkrat uporabimo za lajšanje bolečin v mišicah, nikakor pa ne na odprtih ranah in če oseba trpi zaradi sladkorne bolezni, dermatitisa, žilnih bolezni, globoke venske tromboze in multiple skleroze.
Obkladke položimo na poškodovani predel, kar pomaga zožiti krvne žile in zmanjšati vnetje, s tem pa tudi bolečino.
Nevarne bolečine
Vsekakor je dobro opozoriti na primere, ko je treba bolečino vzeti resno in se odpraviti k zdravniku. Taki so denimo pogosti glavoboli, ki ne zginejo kljub redni telesni aktivnosti in različnim sprostitvenim tehnikam. Pozorni bodimo tudi na bolečino v prsih, zlasti če se širi v vrat, hrbet ali čeljust.
V takem primeru gre lahko celo za znake infarkta. Če je bolečina v trebuhu zelo huda, vztraja ali jo spremljajo simptomi, kot so zvišana telesna temperatura, občutljivost trebuha ali kri v blatu, gre morda za vnetje slepiča, divertikulitis, pankreatitis ali vnetno črevesno bolezen (crohnova bolezen). Z obiskom zdravnika v takih primerih ne odlašamo. Kot tudi ne, če imamo zbadajočo bolečino v očesu, ki postane rdeče, ali oslabljen vid in ves čas vidimo nenadne bliske svetlobe. Ti simptomi lahko kažejo na resno težavo z očmi, kot so glavkom, odstop mrežnice ali vnetje znotraj očesa.
Obkladke položimo na poškodovani predel, kar pomaga zožiti krvne žile in zmanjšati vnetje, s tem pa tudi bolečino.