Menopavza še tabu
Menopavza se zgodi z zadnjo menstruacijo v življenju ženske, ki najpogosteje nastopi okoli 50. leta starosti. V razvitem svetu se tega pojma drži nekaj slabšalnega, saj naj bi ženske svojo življenjsko vlogo do takrat že odigrale. Vendar to seveda ni tako, ženske danes preživijo tretjino življenja po menopavzi, od tega deset let in več delovnega obdobja.
Ne glede na vsa dognanja je menopavza še vedno tabu, premalo se o njej govori, premalo se o njej ve. Veliko je predsodkov, da morajo ženske klimakterične težave preprosto pretrpeti. Češ, če je to uspelo njihovim materam in babicam, bo tudi njim.
Vendar so današnje obremenitve petdesetletnic povsem drugačne, kot so jih imele predhodne generacije žensk. Poznejše materinstvo, odgovorne službe, skrb za družino, preveč stresa in premalo časa zase, vse to položaj dodatno zaplete. Menopavzne težave lahko zelo poslabšajo kakovost življenja, a to je dandanes povsem nepotrebno, pravijo v slovenskem menopavznem društvu.
Kako ženska občuti težave v menopavzi, je odvisno od genetike, hormonskega ravnovesja pred nastopom perimenopavze, stresa, obremenitev na delovnem mestu in drugih dejavnikov, pravijo ginekologi, in zato je treba vsaki ženski posebej prilagoditi način njihovega odpravljanja.
Kaj spremlja menopavzo
Marsikatera ženska opazi pri sebi spremembe, ki kažejo, da se njeno telo pripravlja na spremembe. Najbolj opazen zunanji znak, ki kaže na menopavzo, je potenje, hkrati so ženske živčne in razdražljive. Vse to je posledica hormonskega neravnovesja, ki ga ženske praviloma začnemo doživljati okoli petdesetega leta.
Motnje spomina in koncentracije, spremembe razpoloženja, depresivno razpoloženje, pomanjkanje libida, nespečnost, utrujenost, nabiranje maščob v predelu trebuha, bolečine v sklepih, suha koža, glavoboli, migrene pred menstruacijo, želja po sladkem so najpogostejši znaki, ki nakazujejo, da se ženska bliža menopavzi ali je že v njej.
Zdravljenje mora biti prilagojeno potrebam in željam posameznice.
Takrat počasi prehaja v obdobje, ko ni več plodna, menstruacije pa postanejo zelo različne, lahko so krajše in močnejše ali daljše in močnejše, lahko kakšen mesec izostanejo. A ženska v menopavzo preide šele, ko ji menstruacija izostane dvanajst mesecev zapored, menopavza namreč pomeni zadnja menstruacija.
Nova strokovna priporočila v menopavzni medicini, ki jih je nedavno sprejela ginekološka stroka, poudarjajo individualno obravnavo in svetovanje za vsako žensko, zdravljenje pa mora biti prilagojeno njenim potrebam in željam ter skladno s pravili medicinske stroke. Kot pravijo v slovenskem menopavznem društvu, je treba težave ženske, povezane z menopavzo, obravnavati individualno.
Ženske se s tem obdobjem v svojem življenju nikakor ne bi smele preveč obremenjevati niti se ga ne bi smele bati.
Prav pri vsaki je pomembno ozaveščanje o zdravem načinu življenja, s spodbujanjem redne telesne aktivnosti in primerne uravnotežene prehrane pa tudi znanja o tem, katere spremembe in morebitne težave lahko prinese to obdobje.
