Menopavza: Večja dovzetnost za bolezni
Menopavza je naraven proces dozorevanja ženske, a kljub temu se mnoge ob tej življenjski prelomnici znajdejo v stiski in strahu, da novih priložnosti v življenju zanje ne bo več. To ne drži, a je podpora okolice in najbližjih tista, ob katerih bo lažje stopila skozi nova vrata in spremembe sprejela z optimizmom, morebitne težave pa reševala z ustreznim pristopom.
»Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske, v povprečju se pojavi okoli 52. leta,« pojasnjuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos.
»Ne moremo je napovedati, potrjena je, ko ženska leto dni nima več menstruacije. Obdobje fizioloških sprememb od postopnega usihanja funkcije jajčnikov do prenehanja delovanja zajema menopavzni prehod. Spolni hormoni začnejo dve leti pred menopavzo, pri nekaterih tudi osem let prej, nihati, menstruacija je neredna. Ko jajčniki prenehajo delovati, jajčne celice nehajo zoreti, kar vodi do upada estrogena in progesterona. Oba hormona sta odgovorna za uravnavanje menstruacijskega cikla in ovulacije. Ker imamo ženske receptorje za estrogen v vseh tkivih, se pomanjkanje hormona kaže na več ravneh. Spremembe na rodilih in sečilih se pojavijo v od treh do petih letih po menopavzi.«
Ob prvih znakih depresije je pomembno, da ženske težave zaupajo zdravniku in si poiščejo pomoč.
Obdobje nekaj let pred menopavzo, torej zadnjo krvavitvijo, in od pet do deset let po njej, ko delovanje jajčnikov usiha, poznamo kot klimakterij. »A ker je izraz že malo zastarel, pogosteje uporabimo menopavzalni prehod in obdobje po menopavzi (pomenopavza). Predmenopavza označuje začetek nihanja spolnih hormonov, ko je menstruacija še prisotna, vendar je lahko neredna, in traja od dve do osem let,« nadaljuje sogovornica in pojasnjuje, da prenehanje delovanja jajčnikov povzroči številne spremembe v telesu:
»Nožnica se stanjša in skrajša, postane manj elastična in vlažna. Čvrstost dojk se zmanjša, lasje postanejo tanjši in redkejši, nohti krhki, lomljivi, koža tanjša. Pojavita se pomanjkanje koncentracije in pozabljanje. Prenehanje delovanja jajčnikov posredno vpliva tudi na delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, na primer ščitnico. Upad estrogena povzroči tudi porast vrednosti skupnega holesterola, dvigne se lahko krvni tlak, poveča se možnost za srčno-žilna obolenja. Pojavita se tudi zmanjšana tvorba kosti in povečana resorpcija, kar je glavni razlog za zmanjšano gostoto kosti in osteoporozo.«
Znaki menopavze so dobro znani: redke ubežijo nočnemu potenju, izmenjujočim se vročinskim oblivom in navalom mrzlice ter razbijanju srca. Pogosti so tudi motnje razpoloženja in koncentracije, utrujenost, nespečnost, glavobol in depresivnost.
»Spremembe v sečnici in sečnem mehurju povzročijo pogostejše uriniranje, ponavljajoča se vnetja spodnjih sečil in stresno urinsko inkontinenco. Pojavijo se lahko bolečine med spolnim odnosom in upad libida.
Zaradi prerazporeditve maščob se lahko nekaj let po menopavzi poveča telesna teža, maščoba se kopiči na zadnjici, stegnih in trebuhu.
Zaradi prerazporeditve maščob se lahko nekaj let po menopavzi poveča telesna teža, maščoba se kopiči na zadnjici, stegnih in trebuhu,« še nekaj težav našteje prof. dr. Smrkoljeva, a potolaži, da lahko z zdravim življenjskim slogom in razumevanjem okolice težave tudi ublažimo: »Priporočljivo je opustiti kajenje, omejiti uživanje kofeina, alkohola in prečiščenih ogljikovih hidratov, uživati uravnoteženo prehrano, poskrbeti za dovolj spanca in sproščanje, naj bo to s telovadbo, meditacijo, dihalnimi tehnikami ali druženjem. Ob prvih znakih depresije je pomembno, da ženske težave zaupajo zdravniku in poiščejo pomoč. Pomembno je tudi, da se vprašajo, kaj jih skrbi, so morda povod za slabše počutje druge spremembe, na primer nesoglasja s partnerjem, skrb za ostarele starše, odhod otrok od doma, preobremenjenost ali sprememba videza. Podpora okolice je pomembna, zato je ključno, da se ženska z bližnjimi pogovarja o težavah.«
