HIGIENA
Mikrobi na milu
Čeprav je trdo milo v primerjavi s tekočim na prvi pogled videti nehigienično, se vam ga ni treba izogibati.
Odpri galerijo
Uporaba tekočega ali trdega mila ne vpliva na število bakterij na vaših rokah. Foto: Guliver/Getty Images
Pogled na že uporabljeno trdo milo, ki čaka na vse, da si bodo umili roke, marsikoga odvrne od tega, da bi ga uporabil. Mnogi pomislijo, da si bodo roke z njim prej dodatno umazali, celo s čim okužili, kot dejansko umili. Pa je res tako? Je trdo milo res bolj nehigienično kot tekoče, ki ga na roke nakapljamo s pritiskom na tipko ali pumpico?
Dr. Ernst Tabori, vodja nemškega svetovalnega centra za bolnišnično epidemiologijo in kontrolo okužb, pravi, da prav nasprotno. Četudi veliko posameznikov na milu potencialno lahko pusti veliko bakterij, je možnost prenosa teh na druge zelo majhna. Za eno od nemških revij za zdravje je opisal, da bakterije živijo le krajši čas in torej navadno milo ni prav nič manj higiensko kot tekoče.
Poudaril je, da se bakterije oziroma mikrobi ne morejo razmnoževati v tekočem milu, se pa lahko na pumpici plastenke ali steklenega kozarčka, v katerem je shranjen. Število mikrobov na pumpici in trdem milu ni tako veliko, da bi bil to lahko razlog za zaskrbljenost. Si pa je treba po miljenju dobro sprati roke. Doma, dodaja Tabori, lahko uporabljate eno ali drugo.
Ameriška gastroenterologinja Robynne Chutkan pri tem opozarja na par pomembnih dejstev. Na človeškem telesu, tako na koži kot v črevesju, je na milijarde bakterij, ki delujejo v nekem ravnotežju, pravi. V primeru, da človek pride v stik z umazanijo, te prepoznajo, katere so tiste, ki so za telo nevarne. »Edino, kar priporočam, je uporaba blagega mila iz ekoloških sestavin,« pravi Chutkanova.
Razloži, da večina antibakterijskih mil vsebuje veliko agresivnih kemikalij, ki na neki način rušijo ravnovesje mikroorganizmov na koži, in da je dovolj umivanje rok pod tekočo vodo. Strokovnjakinja pravi še, da za razvoj bolezni ni kriva nečistoča, ampak uničevanje dobrih bakterij.
S pretiravanjem pri uporabi mil ali rednim razkuževanjem rok, torej tudi takrat, ko to ni nujno, si tako lahko naredite več škode kot koristi.
Pri vsem tem seveda velja opozoriti, da je nujna redna in dobra higiena rok. Prek teh se prenaša kar 80 odstotkov nalezljivih bolezni. Če z umazanimi denimo prijemate sadje in zelenjavo, imate več možnosti za okužbo s salmonelo in bakterijo E.coli, če se dotikate svojega obraza, pa pljučnico, prehlad in gripo.
Pravilno umivanje rok lahko zmanjša respiratorne infekcije za do 20 odstotkov, je pokazala ameriška raziskava. Če mislite, da je najbolj kritičen del dlan, se močno motite. Marsikdo ne ve, da je veliko mikroorganizmov pod nohti, na prstih in med njimi, zapestju ter hrbtni strani roke. Prav zato je pomembno, da si par sekund milite prav te površine. Potem jih splaknite in obrišite s čisto brisačo. Pipo zaprite tako, da si rok spet ne onesnažite: s komolcem ali papirnato brisačko.
Pri umivanju rok je pomembno, da si dobro umijete predvsem tiste predele, na katere največkrat pozabite. Foto: Dezinfekcijsko društvo Slovenije
Dr. Ernst Tabori, vodja nemškega svetovalnega centra za bolnišnično epidemiologijo in kontrolo okužb, pravi, da prav nasprotno. Četudi veliko posameznikov na milu potencialno lahko pusti veliko bakterij, je možnost prenosa teh na druge zelo majhna. Za eno od nemških revij za zdravje je opisal, da bakterije živijo le krajši čas in torej navadno milo ni prav nič manj higiensko kot tekoče.
Poudaril je, da se bakterije oziroma mikrobi ne morejo razmnoževati v tekočem milu, se pa lahko na pumpici plastenke ali steklenega kozarčka, v katerem je shranjen. Število mikrobov na pumpici in trdem milu ni tako veliko, da bi bil to lahko razlog za zaskrbljenost. Si pa je treba po miljenju dobro sprati roke. Doma, dodaja Tabori, lahko uporabljate eno ali drugo.
Preveč lahko škodi
Ameriška gastroenterologinja Robynne Chutkan pri tem opozarja na par pomembnih dejstev. Na človeškem telesu, tako na koži kot v črevesju, je na milijarde bakterij, ki delujejo v nekem ravnotežju, pravi. V primeru, da človek pride v stik z umazanijo, te prepoznajo, katere so tiste, ki so za telo nevarne. »Edino, kar priporočam, je uporaba blagega mila iz ekoloških sestavin,« pravi Chutkanova.
Najbolje je izbrati milo iz naravnih sestavin. Foto: Guliver/Getty Images
Razloži, da večina antibakterijskih mil vsebuje veliko agresivnih kemikalij, ki na neki način rušijo ravnovesje mikroorganizmov na koži, in da je dovolj umivanje rok pod tekočo vodo. Strokovnjakinja pravi še, da za razvoj bolezni ni kriva nečistoča, ampak uničevanje dobrih bakterij.
S pretiravanjem pri uporabi mil ali rednim razkuževanjem rok, torej tudi takrat, ko to ni nujno, si tako lahko naredite več škode kot koristi.
Pri vsem tem seveda velja opozoriti, da je nujna redna in dobra higiena rok. Prek teh se prenaša kar 80 odstotkov nalezljivih bolezni. Če z umazanimi denimo prijemate sadje in zelenjavo, imate več možnosti za okužbo s salmonelo in bakterijo E.coli, če se dotikate svojega obraza, pa pljučnico, prehlad in gripo.
Pravilno umivanje rok lahko zmanjša respiratorne infekcije za do 20 odstotkov.
Pravilno umivanje rok lahko zmanjša respiratorne infekcije za do 20 odstotkov, je pokazala ameriška raziskava. Če mislite, da je najbolj kritičen del dlan, se močno motite. Marsikdo ne ve, da je veliko mikroorganizmov pod nohti, na prstih in med njimi, zapestju ter hrbtni strani roke. Prav zato je pomembno, da si par sekund milite prav te površine. Potem jih splaknite in obrišite s čisto brisačo. Pipo zaprite tako, da si rok spet ne onesnažite: s komolcem ali papirnato brisačko.
